Ko ga prižgete, bo posebej za ovekovečenje okolice iz njegovega drobovja skočil glavni krivec za dobre posnetke, ki jih je ta Nikon sposoben. Zelo dober objektiv Nikor s štirikratno optično povečavo (njegov debelejši brat model S630 se ponaša s sedemkratno) in z goriščno razdaljo od 5 do 20 mm (enakovredno 28–112 mm) obvlada široki kot, kar pomeni, da bo v posnetek lahko ujel še dodatnih 25 odstotkov okolice, kar je bolje od konkurence. Njegovo delovanje je hitro, gladko in tiho. Če imate v mislih še tipalo z ločljivostjo 12 milijonov slikovnih točk (največja velikost posnetka 4.000 × 3.000 točk) in hitrost, s katero skoči v pripravljenost (pod eno sekundo), boste kmalu spoznali, da v žepu vaše srajce počiva atlet, ki je vedno v nizkem startu in pripravljen na to, da boste uzrli kakšno neumnost ali prekratko krilce (škoda, da je poletja že konec) ter ga pognali v sprint. Njegovo dirjanje po okolici lahko dodatno začinite z igračkanjem z nastavitvami ISO, a je treba poudariti, da nekje do vrednosti 400 fotografija in natančnost barv na njej še nekako preneseta stres, z vsako višjo stopnjo pa se šum drastično povečuje. Poleg tega omenjeni široki kot predvsem pri fotografiranju na svežem zraku lahko kot rezultat poda po robovih malce zamegljeno sliko, a nas to pri kompaktnežih ne sme motiti. K barvam in ostrini laiki tako ne bodo imeli pripomb, kvečjemu bodo lahko nadvse zadovoljni s posnetki in z omenjeno odzivnostjo naprave.Tale skoraj peresno lahek fotoaparat očitno misli, da je šef on. Tako na primer zajemanje posnetkov z vključeno možnostjo prepoznavanja nasmehov poteka povsem neodvisno od tega, ali ste vi pripravljeni ali ne. Nikon bo 'usekal' kar sam in brez opozorila, takoj ko bo opazil, da so se usta predmeta poželenja razvlekla v nasmeh. Podobno je s tehnologijo prepoznavanja, ali je fotografirana oseba ravno v času pritiska na sprožilec pomežiknila ali ne. V teoriji bi moral S620 zajeti dva posnetka in obdržati tistega, na katerem oseba ne miži, tako pa zajame le enega in vas prijazno s sporočilom opozori, če je oseba pomežiknila. Nekaj brskanja po nastavitvah bi lahko popravilo vtis. Podobnih funkcij v kompaktnežih in njihove nenehne rabe so veseli le največji kmetavzi, zato bi lahkotnost uporabe morala biti na ravni njihovih možganskih sposobnosti. Tako je tudi z opevano sposobnostjo sledenja subjektom (gre za domiselno funkcijo, ki pa spet ne doseže želenega učinka, saj se zmede in spremeni tarčo, če se začne tisto, na kar je Nikon vrgel in 'zaklenil' svoje oko, gibati hitreje ali če postane preveč podobno čemu bližnjemu) ali pa z izbiro najboljšega posnetka izmed desetih zaporedoma zajetih (o tem, kateri je najboljši, bi se verjetno s tem pametnjakovičem dalo debatirati).Njegova zunanjost je elegantno zaobljena, kot bi proizvajalec poskušal s tem povedati, da je rahlo napihnjen zaradi vseh tehnoloških značilnosti, ki tičijo v njem. Brskanje po izbirnikih in nastavljanje različnih možnosti, tako ročnih kot prednastavljenih, je povsem intuitivno in logično in tudi gumbi so dobro odzivni in želijo, da na njih pritisnete, kot se šika. Po diagonali 69 milimetrov razpotegnjen zaslon (s prevleko proti odsevu) ima zase skoraj tri četrtine celotne zadnje plati, kar se celo na tem malčku zdi veliko, a je lahko le dobrodošlo. Zato bodo željni njegove pozornosti med njegovo uporabo le uživali (kot je že postalo običaj, si omislite spominsko kartico, saj bo 45 megabajtov pomnilnika nemudoma pošlo), čeprav bi za četrt tisočaka evrov pri konkurenci lahko izbrskali kaj boljšega.

Besedilo: Tomaž Kotnik, foto: Nikon Fotoaparat nam je na test posodilo podjetje Ecetera, d. o. o.