Zasnova

Nikon S100 je naslednik lanskega modela Coolpix S80. Zasnova se ni bistveno spremenila v primerjavi s predhodnikom. Objektiv je potopljen v ohišje in postavljen v desni zgornji kot. Leča je zavarovana z zaklopom pritrjenim na tračnice, ki hkrati služi tudi kot stikalo za vklop aparata.

Na sprednji strani je še majhna bliskavica ter stereo mikrofon. Ob strani pa se skriva pokrovček za baterijo in spominsko kartico.

Enostavno upravljanje

Na ohišju je pravzaprav le en gumb, in sicer za ostrenje (pri blagem dotiku) ter zajem fotografije (pri polnem stiku). Taka zasnova bo odpihnila še najmanjši strah tehnično neveščega uporabnika, saj je res težko ne-vedeti kako upravljati z aparatom tudi ob prvem srečanju.

Tehnično najbolj zahteven posel, ki jo bo novopečeni lastnik imel z Nikonom S100 bo vstavljanje spominske kartice in baterije, kar samo po sebi precej zgovorno priča o odlični premišljenosti, ki so jo Nikonovi oblikovalci namenili najnovejšemu Coolpixu.

Kot smo že omenili, se aparat prižge tako, da se "osvobodi" lečo s pomikom zaklopa. Takoj za tem se na zadnji strani prižge velik zaslon na katerem je moč spremljati predogled fotografskega motiva.

Ob robu zaslona je hkrati izrisano tudi nekaj simbolov, ki nakazujejo možnosti nastavljanja programa fotografiranja oz. preklop v način snemanja videa.

Izvrsten samodejni program

Privzeto (ko aparat prvič vklopite) je nastavljen samodejni "pametni" program. Ta se od navadnega samodejnega razlikuje v tem, da pravzaprav ne morete nastaviti ničesar. Aparat pametno ugotovi, kakšen motiv želite fotografsko obdelati in temu primerno nastavi zaslonko, čas, občutljivost in kar je še takih reči.

Pametni samodejen program je resnično odličen. Ne samo, da nikoli ne razočara, zajemanje fotografij je tudi izredno hitro. Proces ostrenja in izbire motiva ter nastavitev deluje dejansko v trenutku.

Napredne možnosti

Seveda naprednejši fotografi ne bodo tako navdušeni nad umetno pametjo. Prilagajanje časa ali vrste motiva je možno početi v navadnem samodejnem programu ali pa nastavitve določiti povsem po svoje. Pri čemer je pomembno, da se prej omenjena hitrost zajema zaradi tovrstnega igračkanja prav nič ne sfiži.

Video

Preklop v video način je preko očitne izbire video ikone na zaslonu naprave. Preklop se zgodi relativno hitro. Naprava med prikazom predogleda ves čas samodejno išče najbolj verjetni motiv in tako sproti prilagaja ostrino.

Pri zajemu videa omenimo le to, da za daljše posnetke v visoki ločljivosti aparat potrebuje hitro spominsko kartico.

Težave izbire točke ostrenje

Motiv je možno določiti tudi ročno. To velja tako za video zajem, kot fotografijo. Z dotikom zaslona aparatu sporočimo, kateri del motiva želimo ostriti, optika in umetna pamet pa nato poskušata lečo pripraviti, da izpostavi izbrano točko.

Kljub temu, da zaslon predstavlja vso zadnjo stran aparata pa tak način preko dotika vselej ni prinesel želenih rezultatov. Predvsem pri zajemanju makro posnetkov smo imeli pri določenih posnetkih kar precej težav aparatu "sporočiti" kateri del kadra naj bo oster.

Razlog za težave se skriva v sami vrsti vmesnika, to je zaslonu na dotik, ki že sam po sebi ne omogoča velike natančnosti izbire točke na površini. Če je na motivu veliko elementov drug poleg drugega, je lahko že debelina prstnega odtisa, s katerim določamo točko na zaslonu, vzrok za nenatančnost.

Makro

Zaradi možnosti zajema majhnih motivov, ki so oddaljeni od objektiva le 1 cm, je Nikonov Coolpix S100 odlična izbira za tiste, ki radi slikajo rožice in gosenice. Tudi pri zajemu videa se makro izkaže kot odlično orodje za raziskovanje fotografske žilice.

Preklop med navadnim in makro načinom je potrebno izbrati ročno preko simbola na dnu zaslona. Menjava načina je enostavna in hitra, poleg makro načina pa aparat omogoča še nekaj posebnih učinkov.

3D in panoramsko slikanje

Aparat lahko preko več zajetih fotografij omogoča izdelavo t.i. panoramskih  (širok zorni kot) ali prostorskih posnetkov (3D).

Slednje naredite z uporabo stereoskopske tehnike - z aparatom zajamete dve fotografiji iz različnih zornih kotov, programska oprema pa nato te posnetke prilagodi v 3D obliko zapisa. Za ogled 3D slike je kakopak potrebna tudi primerna oprema.

Tehnične značilnosti

• CMOS senzor s 16 milijoni točk, razmerje 1/2,3
• način 3D fotografije
• OLED zaslon za pregledovanje fotografij in nastavljanje aparata, dimenzija diagonale je 8,7 cm (3,5 palca)
• NIKKOR objektiv: širokokotni, 5x optična povečava, goriščna razdalja  5–25mm (enakovredno 28-140), zaslonka f/3,9 do 4,8
• makro posnetki od 1cm dalje, od 50 cm pri običajnem
• ISO občutljivost do 3200
• več programov fotografiranja (samodejni in ročni)
• neprekinjeno fotografiranje
• video: polna visoka ločljivost 1080p s stereo zvokom
• USB in HDMI priklop (
• USB polnilec za priloženo Litij-ionsko baterijo
• MicroSD spominske kartice

Nikon Coolpix S100 je na voljo v treh barvah: črni, rdeči in vijolčni.

Zaključek

Coolpix S100 je odličen "trotl-zihr", ki bo navdušil tako tiste, ki pričakujejo odlične fotografije ob minimalnem tehničnem poglabljanju, kot tiste napredneže, ki želijo ustvarjati izvrstne posnetke s čim bolj priročnim aparatom.

Glede na to, da so pri Nikonu zajadrali v sodobne vode velikih na-dotik občutljivih zaslonov, se sprašujemo, čemu niso v ta Coolpix vgradili še kake podobne novotarije s sveta mobilnikov. Recimo UMTS vmesnik za takojšnjo deljenje fotografij na terenu, ali da bi vsaj omogočili povezljivost z mobilnikom preko "modrega zoba". Za večjo praktičnost (in enostaven tisk fotografij na domačem barvnem tiskalniku) pa bi zelo prav prišla tudi podpora brezžičnemu omrežju Wi-Fi.

Z digitalnimi posnetki se pre rado dogaja, da prehitro romajo v arhiv. Veliko lepše je, ko jih delimo s prijatelji in brezžično povezovanje je tista lastnost, ki bi tako deljenje spodbujala in olajšala. Zato jo bomo pri naslednikih Nikon Coolpix S100 nestrpno pričakovali!