Če morate nekaj pobrati, se pokaže roka, če bi nekaj samo pogledali, se pojavi lupa itd. Lažje ne bi moglo biti, vprašanje pa je, ali je to dobro ali ne. Ker vam igra sama izbere ukaz, ki je za neki predmet/osebo mišljen, vas prikrajša vsaj za nekaj klikov v prazno, če ne že za krajše možgančkanje, kaj z nečim početi. Posamezne uganke že tako niso na ravni tistih iz Opičjega otoka, Manijske grščine in Discworlda, s tem, ko vmesnik sam izbere ustrezno akcijo, pa vse skupaj postane otročje lahko.

Najboljša stvar pri Dirk Daggerju sta dvodimenzionalna grafika in zgodba. Grafika je stripovsko odlična in nikakor si ne morem predstavljati, da bi zgodbo postavili v 3D-okolje. Takšna, kot je, deluje perfektno. Zgodba je zabavno odbita in glavni razlog, zakaj velja Dirk Dagger za eno boljših iger med grafično in igralno bledimi naslovi. Po dolgem času sem na platformi N-Gage spet igral igro, ki me je potegnila, pa čeprav je absolutno prelahka in posledično kratka.

Ne kupite neomejene licence, razen če bi radi zgodbo videli še enkrat. Če boste Dirku vsak dan posvetili nekaj prostega časa, bo tedenska licenca vrh glave dovolj. Naj se razni Tomb Raiderji in Ducati Moto z vsiljeno grdo 3D-grafiko in porazno igralnostjo skrijejo. Če N-Gage ni platforma za zahtevna 3D-okolja, naj programerske hiše raje ustvarjajo v okolju, kjer se pač da čarati privlačne in igralne igre. Dirk Dagger je lep primer tega.

Cena: 6,99 EUR

Besedilo: Andrej Mihelič
Foto: Nokia