Connect.si

Predstavitev je potekala v tipično jabolčnem slogu in se pričela z naštevanjem onkraj luže živečemu prebivalstvu tako ljubih statistik, ki Amerikancem pač ne morejo biti v ponos. ZDA se namreč nahaja na 17-tem mestu na svetu po pismenosti, 31-tem po znanju matematike in 23-tem v znanosti/naravoslovju. Apple pravi: "Želimo si postati boljši!"

Pozabite na to, da Apple želi, da verjamete v to, da je njegov namen le olajšati učencem in učiteljem v šolah učenje/delo. Razlog za to zakaj Apple rine v tovrstno smer je seveda drugje: zaslužek. V App Storu že zdaj namreč obstaja prek 20000 aplikacij za izobraževanje in učenje (v iBookstoru pa se drenja po besedah predstavnikov iz Cuppertina na stotisoče primerkov digitalnega čtiva). Glede na to, da imajo jabolčniki pregled nad njimi, jim ni bilo težko prepoznati njihovih pomanjkljivosti/izluščiti prednosti, prav tako pa se naj bi v 'izobraževalne' namene uporabljalo že prek milijona in pol tabličnih računalnikov iPad. A štos pričujoče pripovedi ni v tem, da Apple razvija novo poslovno priložnost (da želi pričeti cuziti še državo/privatne šole in jo potegniti v svoj ekosistem) in da razmišlja dlje v prihodnost od svojih tekmecev. Ponujamo vam jo  razmislek, saj se v določeni meri pač ne moremo strinjati z veliko večino tehnoportalov, ki najavo iBooks 2, iBooks Author in iTunes U oznanjajo za vnovični prihod mesije.

iBooks 2

Knjige ali učbeniki (textbook), ustvarjeni v okolju iBooks 2 bodo lahko opremljeni s celim kupom dodatnih vsebin. Komentarji, vprašalniki, zapiski & opombami, grafičnimi prikazi vseh vrst, kot so animacije, video posnetki ipd. Interaktivni učbeniki naj bi učencem pomagali pri lažjem učenju, predvsem pa pri tem, da bi se učili raje.

iBooks Author

Aplikacija lastnikom Macov omogoča, da se polotijo izdelave lastne interaktivne knjige/učbenika. Urejanje vsebine poteka po principu What You See Is What You Get (kar vidiš, to dobiš), cena umotvorov uporabnikov in podjetij, ki bodo ustvarjeni s to aplikacijo pa bo omejena na 15 ameriških zelencev. Stvar bo združljiva z jabolčnim orodjem za ustvarjanje prezentacij Keynote. Da ne bo pomote, nadzor nad tem, kaj bodo avtorji želeli objaviti, bo še vedno imel Apple. Kar pomeni, da si ne bo pustil tacati po zelju, četudi je nekdo sposoben

iTunes U

iTunes si je prislužil poseben oddelek iTunes U (pravzaprav ne gre za aplikacijo), študentom pa bo omogočal, da si iz njega pretakajo vsebine iz predavanj. V španovijo z Applom so že skočile UCLA, Berkley in pariška univerza.

Apple je kajpak pomembnost klasičnih knjig še bolj zbanaliziral s tem, ko je Phil Schiller (SVP - senior vice president) pričel besedičiti o tem, kako da je klasična knjiga pomembna in hvala bogu za njen izum, a da ubogi šolarčki tako zelo trpijo, ko morajo nositi v šolo na kupe učbenikov na svojih hrbtih. Čudno, vedno smo imeli občutek (vsaj iz ameriških filmov in serij), da tega pa ameriškim mulcem in najstnikom ni potrebno početi ... In zato po Applovem klasična knjiga - v osnovi prenosen (portable) izum - naenkrat ni več prenosna! Je pa zato skrajno prenosljiv iPad, ergo, vsak ga mora imeti!

Apple se ne da: učbeniki po novem niso več prenosljivi, kaj šele, da bi bili interaktivni, da bi bilo po njih lahko brskati in iskati informacije, odpirati ankete, vprašalnike, sodelovati z drugimi ... Ameriška družba, ki vztrajno drvi v idiokracijo si po njihovem torej želi učencev, ki ne bodo več sposobni obrniti niti lista klasične knjige/enciklopedije v iskanju za informacijami (učencev torej, ki seminarske prepisujejo iz 'vsevedne' Wikipedie - ki je, treba je priznati, zelo napredovala, a je še vedno polna lukenj ali napačnih informacij, ki jih je potrebno za vsak slučaj preveriti še z drugimi viri). Učencev, ki jim ne bo potrebno več znati računati 'na peš', se učiti postopokov reševanja problemov, namesto njih bodo to opravljale aplikacije, namesto njihovih možganov si bodo informacije zapomnili iPadi. A pri Applu vsaj priznavajo, da so klasični učbeniki vsaj napolnjeni z dobro vsebino zaradi česar so se nemudoma povezali z nekaj založniki (Pearson, McGraw Hill in Houghton Mifflin Harcourt so že podpisali pakt o sodelovanju), ki skupaj obvladujejo 90% trga učbenikov v ZDA.

To vsebino namerava Apple zaračunavati, a precej ceneje. Kar bo nedvomno privabilo mnoge starše, ki morajo zdaj v knjigarnah vsako leto pustiti nekaj sto dolarjev za učbenike, poceni pa niso niti rabljeni primerki. Ameriškemu učencu se bodo torej kmalu izpolnile sanje: ne bo mu potrebno več prenašati knjig (zdrava hrbtenica), učbeniki bodo cenejši (zdrava denarnica staršev) in nikoli se ne bodo izrabili, povrhu pa bo moč po njih klikati in 'paf' že se bo odprl video iz YouTuba, 'paf' in že bo kalkulator namesto njih izračunal trigonometrijsko enačbo, 'paf' in namesto s klasičnim šestilom in ravnilom bodo graf narisali na iPadu, ga poslali v oblak in 'paf' sprintali na svojem printerju, priklopljenem na MacBooka. Hozana!

Poraja se kajpak vprašanje, kje potegniti črto? Interaktivno učenje ima vsekakor svoje prednosti (nič ni narobe s prebiranjem vsebine v digitalni obliki in hitrejšim dostopom do iskanih informacij), a le do določene mere. Izobraževanje bi bilo potrebno korenito spremeniti, da bi pripomočki, kot je iPad prišli v poštev v učilnicah. Pomembno je tudi, kje v procesu učenja se bi učenci soočili s tovrstnimi pripomočki. In komu bodo dostopni? Bo država poskrbela, da bo vsak učenec v vsaki šoli dobil svojo napravo? Ali bo učenje z iPadi prišlo v poštev samo za bogate? Applu kajpak ne gre za izobraževanje kot tako. V tem primeru bi njegovi revolucionarni učbeniki delovali na vseh napravah, ne samo na zaprti platformi (na Macih in iPadih) in vsebino zanje bi bilo moč pisati tudi na drugih sistemih. Apple tudi (še) ni v položaju, da bi lahko pričel spreminjati navade klasičnega učenja. To ni to. Apple želi zaslužiti.

V dobi informacijske tehnologije se ljudje postopoma spreminjamo v stvore, ki so stvarem/informacijam sposobni pozornost posvetiti le za zelo kratek čas. Kaj počne internet z našimi možgani, si lahko preberete v odlični knjigi The Shallows (v prevodu Plitvine, Cankarjeva založba), ki jo je spisal priznani avtor Nicholas Carr. Govori tudi o tem, da so nevronske mreže, ki se med procesiranjem informacij iz klasičnega čtiva (knjig, revij, časopisov) tvorijo v možganih, drugačne od tistih, ki nastajajo med našim brskanjem za informacijami po internetu. Zadovoljstvo po tistem, ko zaužijemo koristno informacijo je največkrat zgolj kratkotrajno in v želji, da bi zadovoljstvo trajalo dlje, smo jih primorani pogoltniti čimveč. Pri tem pa izgubljamo koncentracijo in sposobnost tehtnega razmisleka in konstruktivne razprave.

Za konec: ne razumite nas napak, pozdravljamo vsak napredek v imenu tehnologije in nikakor ne jokamo ob misli na to, da bodo bodoči rodovi nekoč prikrajšani za tiste ure in ure ždenja v centralni tehnični knjižnici, za tisto neutrudno brskanje za informacijami in fotokopiranje listov iz strokovnih knjig. A da bodo iPadi in njim podobni tehnološki skoti postali stalni spremljevalec šolarjev, bo moralo glave stakniti skupaj še veliko več pametnih ljudi, kot le nekaj marketinško povampirjenih kravatarjev, ki iščejo novo tržno nišo za svoje podjetje.