Priznamo, model OmniaHD nas je presenetil. Prijetno presenetil! Pa ne zato, ker bi mobilnik podcenjevali, temveč zato, ker je v nekaterih pogledih presegel vse do zdaj videno. Okej, OmniaHD je eden največjih mobilnikov na trgu (beri: je opeka, da te kap), a so mere 123 × 59 × 12,9 mm posledice enega največjih zaslonov, ki v diagonali meri kar 3,7 palca. In ko smo ta LCD prvič videli zagnan, so se nam oči kar malo orosile.

Tako čudovitega zaslona pa še ne! Samsungovi snovalci so v aparat vgradili zaslon tipa AMOLED, ki prikaže zelo nasičene barve in tako temno črno, kot jo TFT-ji lahko prikažejo le, ko so izklopljeni. Čista poezija! Če bi imeli prostor, bi polovico članka hvalili le zaslon, tako dober je.

Če ste v živo že videli Nokio N97, LG Areno, HTC-ja Touch Diamond2 ali Apple iPhone 3GS, boste rekli, da imajo vsi ti zelo dober zaslon. Res je. Ko v rokah držite le enega izmed omenjenih aparatov, se zdi, da mu nič ne manjka, da boljši skoraj ne bi mogel biti. Barve so nasičene, slika pa ostra.

Vse je res, a ko kateremukoli izmed omenjenih ob bok postavite OmnioHD, bi človek mislil, da je zaslon tekmeca spran. V živahnosti barv se z AMOLED-om v tem Samsungu nobeden izmed omenjenih sploh ne more primerjati. Če imate le možnost, primerjajte in se čudite!

Naslednja odličnost zaslona v OmniiHD je tehnologija za dotik. Samsungovci so se odločili, da pri svojem aktualnem paradnem konju ne bodo skoparili, zato so mu namenili le najboljše. In boljšega, kot je tehnologija capacitive, v svetu komercialnih za dotik občutljivih zaslonov pač ni.

Enako tehnologijo uporablja zaslon v iPhonu, ki je dolgo časa veljal za najbolj občutljiv in natančen zaslon na tem področju. Zdaj Applovemu izdelku med drugim konkurirata ta čudoviti Samsung in LG Arena, medtem ko ima Nokia N97 le zaslon tipa resistive, enako velja za Touch Diamond2.

Kar se ločljivosti tiče, LCD v OmniiHD ni presežek. Zaradi omejitev uporabniškega vmesnika se ločljivost ustavi pri 360 × 640 točkah, enako je tudi pri N97 in 5800 XpressMusic. Ker je diagonala pri Samsungu večja, so pike malce večje, ostrina pa čisto malo slabša, a tega uporabnik ne opazi.

Do sem vse lepo in prav. To, da je zaslon po vsaki uporabi umazan, nam verjetno ni treba posebej izpostavljati. Ker se ga pač upravlja le s prstom (ker je tipa capacitive, ga ni mogoče upravljati s plastičnim pisalom), se prstnim odtisom ne da izogniti.

Kar najbolj moti, je vidljivost na sončni svetlobi. Ko OmnioHD uporabljate v prostoru, je vidljivost odlična in mislili bi, da bo visoka svetilnost sposobna kljubovati soncu. A žal ni.

Očitno zaščita zaslona odbije preveč svetlobe, kar v prostoru sploh ni opaziti in zato ne moti, zunaj, na sončni svetlobi pa je popolnoma drugače. Kar smo zapisali v drugih testih v tej številki, ponovimo tudi tu – iPhone na tem področju kraljuje že od leta 2007.

Tako kot se za tak tip večpredstavnega telefona spodobi, ima OmniaHD le za vzorec tipk. Pod zaslonom so tri (za sprejem klica, za končanje klica in standardni gumb uporabniškega vmesnika S60 za zagon glavnega izbirnika), na levem boku sta dve (za spreminjanje glasnosti), prav toliko pa jih je tudi na desnem boku (za zaklepanje/odklepanje zaslona in za fotografiranje).

Na levi strani je še reža za kartico microSD, na desni vmesnik za priklop kabla USB, na vrhu pa 3,5-milimetrski izhod za priklop slušalk. Pri OmniiHD tako kot pri številnih sorodnikih podjetja Samsung prepriča izdelava. Aparat je izdelan vrhunsko iz kakovostne gladke svetleče plastike, katere edina slabost je, pričakovano, izredna dovzetnost za umazanijo. Ampak izdelava …

Zadek pričakovano zaznamujejo elementi vgrajene digitalne kamere. Snovalci so aparatu namenili tipalo z ločljivostjo kar osem milijonov točk. Skrij se N97, skrij se iPhone 3GS, skrij se Arena, skrij se Touch Diamond2!

OmniaHD je tako prvi paradni konj nekega podjetja, ki navduši tudi s kamero. Seveda pa ni prvi s kamero s tipalom ločljivosti osem milijonov točk. Ker do zdaj najboljši fotomobilnik prihaja iz iste tovarne (INNOV8), so na pleča OmnieHD položena velika pričakovanja, ki pa jih aparat upraviči.

Nad kamero smo bili izredno navdušeni, saj ustvarja za telefon čudovite fotografije. Če gremo lepo po vrsti, v I8910 osemmegatočkovnemu tipalu družbo delajo leče, sposobne ostrenja, in LED-bliskavica, piko na i pa daje pohvale vreden uporabniški vmesnik.

Jasno, do zadnje funkcije je vse prilagojeno upravljanju s prstom, pazili pa so tudi na to, da se uporabnik pri nastavljanju beline, scenarija, bliskavice in še česa ne 'zapleza' in s tem ne izgubi preveč časa. Lahko fotografirate z avtomatiko, lahko izberete najprimernejši scenski način, lahko pa se bolj poglobite in nastavite občutljivost tipala (vrednost ISO do 1600), ravnovesje beline, se poigrate s kakšnim učinkom (npr. črno-belo, sepija, negativ) ...

Vmesnik kamere je opremljen tudi s funkcijo prepoznavanja nasmeha – po pritisku na sprožilec aparat fotografira šele, ko se vaša 'žrtev' nasmeji. Še več, tu so še funkcije mozaik, panorama, okvir in neprekinjeno fotografiranje. Mozaik je luštna zadeva. Postreže s kar 18 različnimi prednastavljenimi mozaiki, ki so osnova za sestavo kolaža iz ustvarjenih fotografij.

Ustvarjanje panoramskih posnetkov je učinkovito, a le, če so svetlobne razmere dobre. Funkcija omogoča ustvarjanje panoram tako v vodoravni kot v navpični smeri. Potem je tu še funkcija za stabilizacijo slike pa geo označevanje in še kaj. Tu je vse.

H kakovosti fotografij nimamo pripomb. Čista desetka! OmniaHD je konkurenčna sorodniku INNOV8, v nekaterih pogledih ga celo preseže in tako velja za kralja med fotomobilniki. Seveda pa se tu sposobnosti kamere ne končajo.

I8910 je prvi mobilni telefon, ki lahko snema pri nižji ločljivosti HD, torej pri kar 1.280 × 720 točkah! Seveda pri tej ločljivosti ne zajame smešnih 15, temveč kar lepih 24 slik v sekundi, medtem ko jih pri ločljivosti D1 oz. 720 × 480 v sekundi posname 30.

Kakovost videa je zelo dobra in bi bila še pred nekaj časa predobra za na splet, odkar pa YouTube omogoča predvajanje videa pri višji ločljivosti, se boste lahko pred prijatelji tudi prek spleta bahali z odličnostjo svoje OmnieHD. Ne pretiravamo, tudi na foto-video področju je I8910 nadpovprečen aparat.

Edina slabost je bliskavica, a je tipa LED z razlogom. Ksenonska bi se bolje obnesla pri fotografiranju, toda ker je I8910 tudi dobra kamera, bi bila škoda, če ne bi bilo mogoče bliskavice uporabljati še med snemanjem videa. Zato torej LED, kajti le ta lahko med videom zagotavlja konstantnejšo svetlobo. Hm, kaj pa, če bi snovalci aparat opremili z obema bliskavicama? Ne bi bilo slabo.

Dodajmo še, da zna I8910 snemati tudi počasne in hitre posnetke, a le pri ločljivosti QVGA, torej pri 320 × 240 točkah. Vsebuje tudi funkcijo za omejitev velikosti in dolžine videa, da se ta nato prilega omejitvam, ki jih prinašajo večpredstavnostna sporočila.

Do sem z izjemo slabše vidljivosti zaslona na sončni svetlobi je vse navdušujoče. Pa nadaljujmo z uporabniškim vmesnikom. Samsungovci v OmnioHD niso tlačili Windowsov, kot so to storili pri prvi Omnii in kot bodo to storili z nekaterimi prihodnjimi modeli (več o novih Omniah si preberite v tej številki med novicami), temveč se odločili za navezo Symbian-S60. Odločili so se, da bodo tu zaupali strokovnjakom za do uporabnika prijazen vmesnik.

OmniaHD je tako v osnovi opremljena z enakim operacijskim sistemom kot Nokii 5800 XpressMusic in N97 Symbian 9.4 ter z enakim uporabniškim vmesnikom serije 60 različice 5. Po eni strani so nas s to odločitvijo prepričali, saj stavijo na uporabniški vmesnik, ki temelji na preizkušenem S60 različice 3, a po drugi strani tudi malo razočarali.

S60 različice 5 je že zanesljiv, a v primerjavi z iPhonom OS 3.0 in S-Classom UI manj všečen in okornejši. Najbolj zoprna reč v S60 različice 5, ki se jasno pojavlja tudi v 5800 XpressMusic in N97, je, da je treba na nekatere ikone pritisniti enkrat, na nekatere pa dvakrat.

Ne, ne gre za napako, temveč za posledico dejstva, da je različica 5 narejena na osnovi različice 3 in kot vemo, se zadnjo upravlja prek navigacijske tipke. Na telefonih s S60 različice 3 mora uporabnik najprej priti na ikono neke funkcije, nato pa pritisniti tipko za potrditev. In tudi tu je tako.

Uporabnik mora najprej s prstom pritisniti na ikono, s čimer jo označi, z novim pritiskom pa potrdi izbiro. Tečno! Pri N97 smo to malo spregledali, ker smo aparat večinoma upravljali prek navigacijske tipke, OmniaHD pa te nima. In zoprno je, ker ni povsod enako. V glavnem izbirniku je potreben le en pritisk, v podizbirnikih pa dva. Sicer se človek tega navadi, saj je v bistvu stvar preprosta, a vendarle je tečna – na ikono je treba pritisniti enkrat, ko se funkcija pojavi na seznamu, pa dvakrat.

K S60 se bomo še vrnili, a prej se posvetimo najbolj Samsungovemu delu vmesnika – začetnemu zaslonu. Ni ga več Samsunga brez TouhWiza. Pri I8910 ta ni nič drugačen kot pri številnih drugih sorodnikih. V levem delu zaslona je navpičen izbirnik z widgeti, ki jih nato prenesemo na zaslon. Ko končamo, izbirnik zapremo.

Pri OmniiHD so stvar toliko nadgradili, da je mogoče widgete zakleniti, kar pomeni, da jih ne moremo nehote premakniti z nekega mesta. Poleg tega je začetni zaslon pri tej Omnii sestavljen iz treh delov, da je tako več prostora za te mini aplikacije. Ko vklopite levi izbirnik z widgeti, se v zgornjem desnem kotu pojavijo tri ikone, prek katerih izbiramo med tremi namizji.

In še eno novost ima I8910 – 3D-pomikanje. Če na začetnem zaslonu podrsate v desno, se pojavi zaslon s hitrimi kontakti, če v levo, pa glavni izbirnik. Pri hitrih stikih naj dodamo le to, da so sestavljeni iz kupa slik, med katerimi brskamo z drsenjem prsta po vertikali. In luštno je, ker lahko na posamezni sliki označimo prav vse osebe na njej, kar pomeni, da lahko prek ene slike pokličemo več različnih oseb.

Pri hitrosti delovanja se uporabniški vmesnik obnese bolje kot na obeh Nokiah. S60 različice 5 tu deluje opazno bolje kot na 5800 XpressMusic in malce hitreje kot pri N97. Razlog je med drugim zagotovo procesor, saj so snovalci OmnioHD opremili z modelom ARM Cortex A8, ki tiktaka pri 600 megaherzcih, medtem ko vsebuje N97 model ARM 11 pri 434 megahercih. Še več, I8910 ima 256 megabajtov pomnilnika RAM, Nokijin paradni konj pa pol manjšega.

Razporeditev funkcij je v I8910 dokaj podobna tisti v obeh Nokiah. Za hec smo na Samsunga namestili Nokijino temo z originalnimi ikonami in takoj smo dobili občutek domačnosti. Če torej poznate vsaj uporabniški vmesnik S60 različice 3, se boste v OmniiHD hitro znašli.

Jasno, če poznate novi S60 različice 5, z navigacijo po izbirnikih sploh ne bo težav. Aparat je ohranil večino funkcij, le nekatere poslastice manjkajo. Tako na primer na I8910 ni navigacijske aplikacije Nokia Maps, ki smo jo še najbolj pogrešali, in ni podpore igram N-Gage.

Ker gre za Samsungov telefon, si ne moremo obetati podpore na Nokijinem portalu Ovi, zato pa telefon postreže z aplikacijo RoadSync, ki ponuja vsaj sinhronizacijo bistvenih podatkov (imenik, e-pošta, sporočila, beležke …). Žal odpade vsa odlična poprodajna podpora Ovi. Samsung na svoji spletni strani samsungmobile.com sicer nudi nekaj podobne podpore, a se ta ne more kosati z Nokijino.

OmniaHD še najbolj razočara z navigacijo. Ker ne vsebuje Nokijine rešitve, so programerji v ta aparat namestili preoblečeno aplikacijo Route 66, ki nas še vedno ni prepričala. Kar se stroškov tiče, morate tu plačevati mape, pri Nokia Maps pa so te zastonj, plačljiva je le vodena navigacija.

To pomeni, da pri Fincih za nič evrov dobite več, dobite mape, na katerih vas telefon locira in se na podlagi tega orientirate sami, na OmniiHD pa dobite navigacijo, ki brez map ni uporabna, torej tudi Route 66 brez dodatnega plačila ni prav nič uporaben. Dokaj poceni rešitev je, da si namestite brezplačni Google Maps, ki pa vas veliko stane v tujini.

Razlog zagotovo poznate – Googlova rešitev mape sproti pretaka s spleta, prenos podatkov v tujini pa je svinjsko drag. Se pa sprašujemo, kam bi prišli, če bi I8910 odklenili, tako da bi bilo nanj mogoče nameščati nepodpisano (piratsko) programsko opremo. Bi 'skrekani' Nokia Maps deloval? V času testiranja aparata na spletu ni bilo ustrezne opreme za ta poseg in vas k temu, da bi jo tam iskali, niti ne spodbujamo, le naglas razmišljamo.

Samsung je nekaj že znanih aplikacij v S60 različice 5 malo predelal, kaj pa je tudi dodal. Tako je na primer glasbeni predvajalnik v osnovi enak kot pri Nokiah, le v Samsungova oblačila je oblečen. Za odličen zvok skrbi čip DNSe 2.0, za zabavno navigacijo med albumi pa iPhonu oz. iPodu podoben pogled 'cover flow', ki prikazuje slike albumov, med katerimi se pomikamo z drsenjem prsta v vodoravni smeri.

Dodali so še dve vizualizaciji, ki vas zabavata med poslušanjem glasbe. Tudi predvajalnik videa je v osnovi enak, le malo drugačne ikone vsebuje. Ker smo ravno pri videu, ne moremo mimo vnovičnih pohval zaslona. Na tem 3,7-palčnem AMOLED-zaslonu je gledanje filma na poti pravi užitek!

Samsungova posebnost je tudi brskalnik medijev, viden že pri nekaterih prejšnjih modelih. Postreže s tremi pogledi, njegova posebnost pa je, da se lahko med fotografijami premikamo z nagibanjem aparata, lahko pa tudi z vodoravnim drsenjem prsta tako kot pri iPhonu.

Le povečevanje je tu počasno in okorno ter daleč za tistim, ki ga ponuja Applov izdelek. Prav tako ni možnosti povečevanja z dvema prstoma. Poleg Samsungove galerije ima I8910 še originalno S60-galerijo.

Spletni brskalnik je ostal nedotaknjen. Gre za poznani Nokijin brskalnik, katerega odlika je sposobnost predvajanja animacij in videa v formatu Flash neposredno v oknu. Po hitrosti tudi OmniaHD zaostaja za iPhonom in tudi udobnost pomikanja po straneh ter povečevanje sta pri zadnjem boljša kot pri drugih.

I8910 sicer ponudi hitro deskanje po spletu in z upravljanjem strani ni težav, a ko enkrat preizkusite iPhone, postanete zahteven uporabnik in težko vas zadovolji karkoli drugega.

Tu je vse od koledarja do budilke, pretvornika enot, možnosti povezovanja in deljenja vsebin v brezžičnih omrežjih WLAN. Enaki kot pri Nokiah so tudi imenik, center sporočil, dnevnik in večina preostalega. V nastavitvah se poznavalci Nokij v hipu znajdete.

Ker gre za paradnega konja podjetja, aparatu na področju povezljivosti ne manjka nič. Opremljen z vmesniki GPRS, HSCSD, EDGE, HSDPA 7,2 Mbps in HSUPA 5,76 Mbps, Wi-Fi-jem, Bluetoothom z A2DP in miniUSB-jem. Jasno, ima sprejemnik GPS in digitalni kompas. Stroj! OmniaHD je pri nas na voljo z osmimi gigabajti pomnilnika, v tujini pa lahko dobite tudi tako s 16. Obe različici vsebujeta režo za kartice microSD.

Torej, kaj izbrati, ko je ponudba super strojev tako pestra? Lahko znova pametujemo in na široko razglabljamo, kako je vse odvisno od vaših potreb, a raje končajmo, kot se spodobi. I8910 vam bo dal najlepši zaslon na trgu ta trenutek, kamero, ki ustvarja odlične fotografije in videe, prav vse aktualne vmesnike za prenos podatkov, vrhunsko izdelavo, hiter procesor in zanesljiv uporabniški vmesnik.

Ne boste pa dobili niti spodobne navigacije, niti tako všečnega vmesnika, kot ga imajo nekateri tekmeci, niti polne tipkovnice QWERTY (kar načeloma niti ni težava, saj je tipkanje po navidezni tipkovnici na zaslonu hitro in zanesljivo). N97 vam da strojno tipkovnico, zares uporaben uvodni zaslon z widgeti (ta pri Samsungu je le delno uporaben), dobite Nokia Maps, dobro poprodajno podporo Ovi, a slabšo kamero, občutno slabši zaslon in – ne moremo verjeti – slabši procesor in manj pomnilnika RAM.

Okej, jasno je, da če bi Samsung le kupil njihov uporabniški vmesnik in sestavil strojno podoben aparat, OmniaHD ne bi bil zanimiv model. Ampak da je aparat na toliko strojnih področjih boljši od N97, si pa ne bi mislili. Verjamemo, da bodo številni zagrizeni nokijaši raje izbrali N97 samo zato, ker je to Nokia, ne pa na podlagi prednosti in pomanjkljivosti posameznega modela. A včasih le logotip vam ljubega podjetja ni dovolj …