Kar na začetku pričnimo z najbolj logičnim vprašanjem: nadgraditi obstoječi jabolčni telefon na različico iPhone 4S ali ne? Vprašanje ni bilo namenjeno vam, dragi japiji, zato lahko naslednje vrstice mirne duše izpustite.

Odgovor je povsem preprost za uporabnike, ki po žepih svaljkajo iPhone 3GS. To je ogromen DA. Razlike med posameznima modeloma, torej 3GS in 4S so namreč precejšnje, nenavsezadnje sta med posamičnima rojstvoma obeh modelov pretekli več kot dve leti.

Za uporabnike, ki so lani (ali pa šele letos poleti, ko je iPhone tudi uradno v Podalpje končno pripeljal Si.mobil), kupili/subvencionirali iPhone 4, pa je odgovor zagonetnejši. Na prvo žogo si upamo mirne duše zapisati, da iPhona 4 raje ne nadgrajujte z modelom 4S in počakajte na petico (ki bo na voljo prihodnje leto).

Predvsem bi bilo trenutno nespametno iPhone 4S kupiti zaradi Siri. Ker pri nas pač ne deluje tako, kot bi morala. Pustimo tudi ob strani trud programerjev in nekatere resnično zapletene algoritme, ki tečejo v ozadju tega sicer luštnega poskusa, kako prepričati ljudi, da je njihov telefon dejansko inteligentna naprava ...  to žal zaenkrat še ni. A počasi se le bližamo temu.

Resničnost & prihodnost

Čas, ko bo Skynet pričel v proizvodnih obratih Litostroja štancati Terminatorje, je torej še zelo zelo oddaljen (ker se 21. aprila 2011 ni pripetilo nič, predvidevamo, da robotje zaostajajo z razvojem), a s prihodom Siri na pametne telefone je bil k temu opravljen prvi majhen korak za pametne mobilnike, a ogromen korak za tehnologijo:

Njene funkcije so pravzaprav tri:

• Nudi vam glasovno upravljanje s telefonom - kar ni nič novega, med njene sposobnosti pa tako sodijo: glasovno klicanje kontaktov iz imenika, pisanje sporočil po nareku (ala Google Voice na Androidu ali myBantu, ki je pravzaprav kar spodobna aplikacija), pošiljanje elektronske pošte, nastavljanje budilke in tovrstne malenkosti. Ker Siri zaenkrat ume pretolmačiti besede le iz angleščine, nemščine in francoščine, podpore slovenskemu jeziku pa bržkone ne bomo doživeli niti na svetega nikoli, morate pri izgovorjavi biti karseda natančni, da vas sploh razume (po spletu kroži veliko zabavnih, pa tudi manj zabavnih video posnetkov, na katerih kakšni Kitajčki s svojo spakedrano angleščino nadlegujejo Siri).
• Drugič, Siri vas želi prepričati, da je vsevedna. Vprašate jo lahko seveda karkoli, nakar vam na to poskusi poiskati odgovor. Koliko prebivalcev je v Burkini Faso? Kakšna je razdalja od Zemlje do Lune? Koliko odstotkov od plače mi bo po novem maznila država? Mi bo tat vrnil bicikel? Odgovore na bolj znanstvena vprašanja običajno poskusi izbrskati v znalski & računski bazi Wolfram Alpha, kar ne najde, pa preprosto pogugla. Ne iščite odgovora o smislu življenja, vesolja in sploh vsega. Je 42.
• Tretjič, glede na uporabnikovo lokacijo skuša Siri poiskati njemu zanimive podatke in lokacije iz okolice. Tako ji lahko potarnate, da ste lačni in poiskala vam bo restavracije v bližini, če si med prečkanjem ceste na robu pločnika zvijete gleženj, vam bo poiskala najbližjo postajo prve pomoči in če vam mularija preluknja gume, bo našla vulkanizerja. To je, če živite čez lužo, saj je njeno geolokacijsko delovanje omejeno le na ZDA.

Siri je torej trenutno še v povojih (vsaj tako izgleda), a zna marsikoga zabavati s svojimi odgovori. Apple je istoimensko podjetje kupil že aprila lani, prej je bila na voljo kot aplikacija v jabolčni štacuni, prišla pa naj bi tudi na Androide in BlackBerrye (no, zdaj ne bo). Najeda sicer, da mora za svoje delovanje biti vseskozi povezana s spletom. To pa zato, ker vse, kar uporabniki izustijo (kadar diktirajo sporočila ali e-pošto), Apple potem shrani na svojih strežnikih in analizira. Oblačno. V namen izboljšanja storitve, pravijo, a vsi vemo, da temu ni povsem tako ... To Applovo početje je preprosto sporno in o tem bomo zagotovo še veliko slišali.

A vseeno (navkljub zgoraj napisanim skeptičnim uvodnim besedam) Siri ne moremo označiti kot le še za eno aplikacijo prepoznavanja govora. Gre za poskus stvaritve storitve/pametne naprave, ki se bo med pogovorom z uporabnikom priučila sogovornikovih navad in sčasoma postala njegov resnični asistent/sopotnik, na katerega se bo lahko zanesel v vsakem trenutku. Njen razvoj še zdavnaj ni končan (tehnologija, ki tiči v njej ima svoje korenine že v šestdesetih letih prejšnjega stoetja) in z nestrpnostjo lahko pričakujemo, kaj bodo prinesla prihodnja leta.

Obenem Siri revolucionalizira brskanje. V idealnem svetu naj bi uporabnikom ne bilo več nikoli potrebno pisakati v iskalna okna fraze, namesto tega bo iskala Siri. Povrhu Siri pozna cel kup uporabnih informacij o uporabniku, ki jih na primer Google ali drugi brskalniški pogoni pač ne poznajo: naslov, kontakte, lokacijo, urnik, elektronsko pošto, sporočila SMS, čivke na Twitterju, statuse na Facebooku, kakšno hrano ima rad, katere aplikacije uporablja več od drugih ... toliko informacij pač, kolikor jih uporabnik hrani. Informacije, do katerih želi uporabnik priti lahko neprimerneje bolje prefiltrira in posreduje najpomembnejše. In da bo klofuta Googlu še večja: Siri lahko postane naslednja velika oglaševalska platforma (ravno zaradi zgoraj omenjenega dostopa do podatkov o uporabniku). Uporabnik dobi lahkoten & zastonjski način za brskanje za izdelki/storitvami, podjetjem in prodajalcem pa potem zaračunavaš prikazovanje njihovih izdelkov/storitev uporabniku. Bravo Apple!

Po drugi strani spreminja navade uporabnikov in rabe pametnega telefona. Uporabnost Applovih iPhonov zavisi od aplikacij, ki jih imate nameščene. Preden kaj storite, morate pač ugotoviti s katero aplikacijo boste to storili. Siri vam pomaga premostiti zadrego in privarčevati dragoceni čas. Vaša navodila in želje posreduje določenim aplikacijam, brez da bi vam bilo za to potrebno migniti s prstom. Gre za nadgradnjo uporabniške izkušnje, ki zahteva tudi miselni preskok v glavah uporabnikov, ki podobnemu softveru ne zaupajo preveč (in se pač neradi pogovarjajo s skupkom elektronskih vezij, stiščanim v sendvič med stekleni plošči). In izkušnjo, ki jo je Apple bržkone vključil v svoje iPhone prehitro, a če je ne bi, bi letos pač ne uzrli novega modela 4S.

Ena izmed uporabnejših in človeštvu koristnejših stvari, ki nam padejo na pamet, je vsekakor možnost rabe glasovne  komunikacije s pametno napravo med vožnjo. Ste se kdaj ozrli naokrog in prešteli, koliko ljudi se med vožnjo navkljub zagroženim kaznim pogovarja po mobilniku, piše sporočila SMS, bere elektronsko pošto in nasploh ogroža sebe in druge v prometu? Obstajajo rešitve, a nobena ni tako elegantna, kot bi lahko postala Siri.

Si jedla sir? Ali kaj imajo skupnega televizija in govorni ukazi?

Druga vloga namenjena elektronski tajnici se bo odvila na odru televizije. O prihodnosti tega medija smo že govorili v članku Televizija 2.0, kjer smo ugotovili, da je največji problem propadlih projektov kot so Apple TV, Google TV in podobnih, pomanjkanje inovativne nove vsebine. Druga težava teh sistemov pa je nerodno upravljanje iz domačega fotelja.

Predstavljajte si namreč za trenutek, kako dandanes pričnete s svaljkanjem pred TV zaslonom: poberete daljinski upravljalnik, prižgete napravo in se z minimalno membransko aktivnostjo prepustite šumom v ozadju. Televizija naslednje generacije ne bo televizija v ozadju, pač pa interaktivna, aktualna in posebej prirejena vsakemu izmed nas.

Upravljanje take naprave s fotelja žal ne more biti samo z daljincem in tudi ne s tipkovnico ali miško.

TV 2.0 zato morda celo bolj kot kanal v slogu YouTuba potrebuje revolucionarno vhodno enoto. V tem trenutku roko najvišje dviguje prav Applova Siri.

Namesto nepregledne plejade tipk na daljinskem upravljalniku bo televizija prisluškovala glasovnim ukazom. Branje elektronske pošte na televiziji ne bo muka, tudi kako spletno stran bo prijetno obiskati, Siri vas bo znala prijazno opomniti na novosti v vašem YouTube kanalu, povzela bo današnji spored in vam predlagala najboljše nadaljevanke. Pa z vami spremljala TV dnevnik in vam sproti servirala žive video posnetke s terena, če ste ravno založili očala pa vam bo lahko tudi prebirala podnapise.

Če smo vam vsaj malo dvignili obrvi na račun električne tajnice, pozabite na iPhone 4S, Siri pravzaprav prihaja na Apple TV! In šušlja se, da bo Apple svojo prvo različico televizorjev, poimenovanih, uganili ste, iTV, na prodajne police poslal kar kmalu.

Zunanjost & drobovje

Kot je bilo zapisano uvodoma, se iPhone 4S od svojega predhodnika na prvi pogled ne razlikuje po ničemer. No, podroben pregled zunanjosti bo pozornemu opazovalcu le razkril, da se je Apple dejansko posvetil preoblikovanju antene za signal GSM/CDMA (in če natančno vržete uč na kamero, boste opazili, da je ta tudi na pogled malo drugačna). To je vidno po razdelilnih črticah pod vrhom ekrana, ki sta na obeh straneh (nekaj milimetrov nižje so se morali pomagniti tudi gumb za izklop glasnosti ter namenska gumba + in - za, uganili ste, višanje in zmanjševanje glasnosti). Zdaj naj bi obvladal samodejno preklapljanje med antenama, kot tudi ne imel več tolikšnih težav s signalom. Oboje drži in glede tega ste lahko pomirjeni, Apple iPhone 4S se obnese precej bolje od svojega predhodnika in afera antennagate je preteklost.

A zunanjost pravzaprav ni toliko pomembna. Ni, če veste, da v notranjosti po novem tiktaka dvojedrni procesor A5, ki je letos debitiral že v iPadu 2. Kar Apple vestnim pristašem ni javno priznal pa je dejstvo, da procesor v iPhone 4S teče le pri 800 MHz (pri iPadu 2 pa pri 1GHz), takisto so špekulantje morali požreti marsikatero rečeno in spisano besedo o tem, da bo v njem tičal gigabajt pomnilnika, saj je tega 'le' 512 megabajtov. Razlogov za to je lahko več, a dva nam padeta še posebej na pamet. Prvič, z urnejšim procesorjem in več pomnilnika bi se iPhone 4S grdo pregreval in kuril baterijo še hitreje, kot jo (nadgradnja iOS 5 na iOS 5.0.1 naj bi odpravila preuranjeno praznjenje, a nekateri uporabniki še vedno tarnajo o tem, da težave niso minile - sami nismo opazili, da bi se iPhone 4S praznil kaj dosti hitreje od iPhona 4, konec dneva ga je pač, če ga redno uporabljate, priklopiti na polnilec) in drugič, Apple je uvidel, da mu je že brez tega uspelo izdelati enega izmed najsposobnejših mobilnikov na planetu in da ima še dovolj rezerve (vsaj še za eno generacijo, torej iPhone 5). Testi so tudi pokazali, da je iPhone 4S sposoben dostojno dohajati celo tablični računalnik iPad 2 (doseže nekje 75 odstotkov njegovih sposobnosti), medtem ko iPhone 4 naravnost odpihne (je dobesedno dvakrat urnejši).

Uporabniki Androidov, še posebej kakšnega Samsung Galaxy S II ne mečite prehitro mobilnikov v koruzo. iPhone 4S je trenutno resda hitrejši (na primer v brskanju), a ko boste lahko svoje mobilnike nadgradili na različico Ice Cream Sandwich, se bo to spremenilo. Gingerbread pač naslavlja le eno izmed obeh jeder, medtem ko bo sladoledni sendvič to popravil. Res pa je, da bo iPhone 4S ostal veliko boljši v sposobnosti procesiranja grafike, kjer res blesti (na žalost do zaključka tega testa nismo mogli preizkusiti težko pričakovane igre Infinity Blade 2, ki jo je Apple skupaj z razvijalci iz epica predstavljal ob splavitvi iPhona 4S in ki naj bi pokazala, česa je novi procesor, ki tiči v njem pravzaprav sposoben; igra prihaja v jabolčno štacuno 1. decembra 2011, torej že čez nekaj dni).

Zaslon in kamera

3,5-palčni (8,89 cm) zaslon Retina z ločljivostjo 960 x 640 zaslonskih točk ostaja enake velikosti kot pri iPhone 4, kar je glede na to, da je iPhone 4S ostal fizično enakih dimenzij tudi razumljivo. Apple je večji, vsaj 3,7-palčni (če ne kar 4,0) ekran očitno rezerviral za iPhone 5. A kar trenutno deluje, pač ni potrebno spreminjati. Uporabniki se niso preveč bunili pri prejšnjem modelu, zakaj bi torej dimenzijo bilo potrebno spreminjati zdaj? Mobilnik tako ostaja mobilnik in se ne trudi postati nekaj drugega, Apple pa svoje tržne niše obvlada do potankosti (po drugi strani na primer Samsung vstrajno išče tisto pravo velikost svojih naprav, ki bi kupce spravila v nakupovalni delirij; primer: Galaxy Note).

Najbolj dobrodošla novost je poleg urnejšega procesorja A5 prav zagotovo nova kamera. Ta se zdaj ponaša z ločljivostjo 8MP in urnejšo zaslonko (f/2,4)(iPhone 4: 5MP in f/2,8), a novosti se ne končajo zgolj pri tem. Kamera je zaradi prenovljene optike po novem sposobna zajeti celo tja do 73 odstotkov več svetlobe kot tista, ki je privijačena v iPhone 4. Povrhu ponuja hitrejši zagon aplikacije, izboljšano je samodejno nastavljanje nivojev beline, tudi podrobnosti senc in rezultat so ostrejše in barvno natančnejše ali če želite drugače povedano naravnejše fotografije. K temu občutku večkrat pripomore tudi raba funkcije HDR (posnetki z visokim dinamičnim razponom), a z njo ne kaže venomer pretiravati (pri premočni svetlobi in pri gibanju je pametneje HDR ugasniti). Kakšen profi bi znal potarnati okoli tega, da bi lahko leča bila širša in da bi lahko nudila več ročnega nadzora nad zajemom posnetkov. Seveda je po novem moč zajemati gibljive posnetke tudi z ločljivostjo Full HD 1080p, Apple pa je vkomponiral tudi stabilizator slike. Z novim softverom, ki omogoča osnovno editiranje videa, pa lahko (če se ne boste stegnili po uporabnejši aplikaciji iMovie) pravzaprav povsem zadovoljite tistega dnevnosobnega režiserja v sebi.

Namig: če se nameravate pogosteje zabavati z zajemom fotografij ali videa z iPhonom 4S premislite o nakupu modela z vsaj 32 gigabajti, če ne celo s 64. Drugače bo prostora za video posnetke kar hitro zmanjkalo, saj vam bo le 5 minut posnetkov amaterskih posteljnih vragolij zapolnilo cel gigabajt na pomnilniku.

iOS 5

O novem operacijskem sistemu in njegovih posodobitvah smo pisakali že večkrat, kar trenutno velja omeniti pa je predvsem to, da storitev iCloud podpira povezovanje kupa jabolčnih naprav po luftu v oblak in potem sinhronizacijo med njimi. Karkoli pač nabavite v Applovi štacuni ali tja gor naložite, si lahko po mili volji predvajate na katerikoli iNapravi (iPad, Mac, iPhone, iPod Touch z nameščenim iOS 5). Samodejna sinhronizacija opravljenih nakupov deluje tudi v Podalpju, a ne za glasbene in video datoteke, ki ste jih kupili v iTunes Store (tudi to lahko Slovencje po novem počnemo, zaradi česar smo prav židane volje). iCloud omeji uporabnikov prostor v oblaku na 5 gigabajtov (da, kar hitro ga lahko zmanjka), je pa možno dokupiti več prostora (za 16 evrov na leto dodatnih 10GB, za 32 evrov dodatnih 20GB, za 80 evrov pa celo dodatnih 55GB).

iMessage

Malce manj opazna a nič manj pomembna sprememba je doletela kratka sporočilca. Tehnološko ta resda niso nekaj novega, a po drugi strani kaj dosti inovacij na tem področju od nastanka SMS-ov tudi ni bilo. Glede na množičnost uporabe kratkih sporočil, je zato že bil čas, da tudi SMS-i prestopijo v novo desetletje, če ne celo tisočletje. Sploh ker smo uporabniki že kar pošteno razvajeni z raznimi Skypi, Gtalki, MSN-ji in podobnimi na računalnikih pogostih načinih klepeta.

Vse se je začelo davnega leta s kanadskim Blackberryem, kjer sprva niti niso izdelovali mobilnikov, ampak samo tekstovne terminale. Zvočna komunikacija je prišla na rubinjice bistveno kasneje in v precej povprečni izvedbi. Da so rubinjice preživele z zanič telefoničnimi značilnostmi, je razlog ravno v superiornosti tekstovnih mišic. Blackberryev sporočilni sistem bi na kratko lahko označili kot "SMS-i na stereoidih".

Da običajnim SMS-om nekaj manjka, se je preteklo leto pokazalo v izbruhu številnih Start-up podjetij, ki so kot po tekočem traku kopirale Blackberryeve ideje in jih objavljale kot aplikacije za iPhone in Androide (takrat smo opozorili recimo na klepetalnik Kik). Nekaj njih so kanadski odvetniki uspeli zatreti, a duhec je že ušel iz skrinjice. Trendu novih sporočilc se kakopak ni mogel upreti niti Apple in rodil se je iMessage.

Deluje po naslednjem principu: za vsako sporočilo, ki ga pošljemo, želimo takojšen in pomensko bogat odziv. V praksi to zgleda tako, da ima vsako sporočilo pripet podatek kdaj je bilo poslano, kdaj je bilo prejeto in kdaj ga je prejemnik prebral (nič več izgovorov "nisem videl sporočila"). K temu je dodana še boljša podpora za multimedijske priponke (pozabite na majhne slike pripete v MMS), zgodovino klepetov, podpora večjemu številu znakov (praktično neskončno) in kar je morda celo najbolj bistveno - podatkovni tok ne poteka po SMS kanalu. iMessage potrebuje brezžično povezavo na internet (Blackberry je tudi koristil svoje podatkovne poti). Posledično to seveda pomeni, da je pošiljanje sporočil brezplačno (v okviru zakupljene kvote podatkov seveda)!

Pogoj za pošiljanje iMesage sporočil je iPhone na obeh straneh komunikacije, prijava v sistem z Apple ID-jem in nameščen iOS 5. Se sliši zapleteno? Morda, a znotraj ožjega kroga prijateljev se boste že dogovorili, tako kot ste se za klepet prek MSN-ja ali Gtalka.

Končna razsodba

iPhone 4S predstavlja naslednjo stopničko v razvoju pametnih mobilnikov, tega dejstva ne kaže spregledati, pa če smo/ste bili še tako zelo razočarani ob njegovi predstavitvi. Skupku nadgradenj, še posebej teh, ki povzročajo premike miselnosti v popolnoma nove smeri rabe mobilnikov, le s težavo rečemo, da niso domiselne in da so brca v temo/marketinški poskus poveličevanja nekih nujno potrebnih nadgradenj značilnosti mobilnika (kar pri Applu sicer dodobra obvladajo). Resda so v tem trenutku nekatere mogoče nepotrebne in ne delujejo tako, kot bi morale, a vseeno ... Podjetje Apple z iPhonom 4S gleda v prihodnost in morali smo ga dobiti, da lahko lažje razumemo, kaj ima za bregom. Zdi se, da Apple z njim dejansko tvega, a kot smo se ljudje/opice selili iz tipkovnic na ekrane na dotik, se bomo nekoč z napravami preprosto pogovarjali. Takrat bodo pri Applu lahko zinili, da so bili med prvimi zraven.