Mobilnik je za občutek tanjši od Samsung Blue Earth (preberite Conectov test) in malce lepše zaobljen in z boljšo končno dodelavo, a sicer gre za skoraj identično zunanjost, kljub temu, da proizvajalec Puminega telfona ni Samsung, ampak Sagem.

Zaslon in upravljanje

Zaslon je občutljiv na dotik. Grafični vmesnik je opremljen z velikimi estetskimi ikonami razvitimi posebej za ta mobilnik. Na sploh je uporabniški vmesnik zelo smiselno poenostavljen, a žal to kvaliteto pokvari slaba odzivnost zaslona. Le ta je sicer boljša kot pri Samsung Blue Earth, a če upoštevamo, da bodo po njem pritiskali športniki (po možnosti v gibanju), zaslon zagotov ne more dobiti pozitivne ocene.

Slaba je tudi vidljivost na sončni svetlobi.

Najbolj nam je šla v nos razporeditev (treh) tipk pod zaslonom mobilnika, katerih namen je bil uganka prav vsakemu v naši redakciji, ko je Puma Phone prvič prijel v roke. Z nekaj privajanja (predvsem je nejasna razlika med desnim rdečim in sredinskim gumbom) je sicer ta težava odpravljena, a kaže, da sta Puma in Sagem pri križanju uporabniških vmesnikov namenjenih tipkovnicam in zaslonom na dotik naredila pravo zmešnjavo. Če so se spravili poenostavljati vse po vrsti, kako to da so spregledali, da je en gumb manj kot trije?

Enostavnost uporabniškega vmesnika ima tudi temne strani. Tako sprva ni povsem jasno, da ima telefon tri zaslone ikon, med katerimi se pomikamo z drsenjem (šele takrat se spodaj pojavi kazalo).

Prav tako ni prav nič očitno, da do nastavitev dostopamo s potegom zaslona v vertikalni smeri od spodaj navzgor in do vklopa stortev (modri zob, tihi profil...) s potegom od zgoraj navzdol.

Ekologija in baterjia

Puma Phone ima na hrbti strani foto celice, s katerimi je moč polniti baterijo mobilnika (pozor: če baterijo izpraznite do konca, je obvezno polniti z omrežnim polnilcem). Priložena je tudi aplikacija, ki prešteva klice, sporočila in mp3-je, ki smo jih poslušali s tokom iz sončne elektrarne.

Verjetno so ekološkost želeli poudatiri tudi z embalažo, ki je iz recikliranega papirja. Sicer je izgled resda surov in v paketu ne dobimo nepotrebnih papirjev, a sama velikost paketa (in s tem transportni stroški) ni najbolj ekološka.

Polnjenje preko omrežnega polnilca poteka preko MicroUSB priklopa (kar z letošnjim letom postaja navada pri vseh proizvajalcih). Pohvalno so združili vlogo USB kabla za priklop na računalnik s polnilnim adapterjem, ki ima namesto kabla, samo USB vrata. Adapter je barvno v slogu s telefonom, prav tako rdeč je USB kabel, a splošno dober vtis (spet) pokvari njegova velikost.

Aplikacije

Poleg osnovenga menuja, kjer so telefonične storitve, sta na voljo še dva zaslona (sklopa). V levem sklopu so športne aplikacije, ki preko vgrajenega GPSa merijo športno aktivnost.

Na voljo imamo program za tek, kolesarjenje (merilnik hitrosti, opravljena pot, kalorije), za jadranje so nam namenili kompas (hm, a nima vsaka jadrnica kompasa?), uro (odštevalnik, štoparica) in bralnik RSS novic (kaj ta počne med športnimi aplikacijami nismo uspeli ugotoviti).

Operacisjki sistem je Sagemov, a to z vidika uporabe ne pomeni kaj dosti, saj je dobro prekrit s Puminim rdeče-črnim vmesnikom. Mimogrede, pojavljajo se govorice, da naslednje leto Sagem pripravlja Puma Phone 2 z Googlovim Androidom.

Sicer telefonu ne manjka kaj dosti osnovnih funkcionalnosti, čim se uporabnik malo zakoplje v sistem pa kmalu naleti na pomanjkanje možnosti prilagajanja sistema. Sistemski menu (ki ga povlečemo kot zaveso iz vrhnje opravilne vrstice) za nastavitve omogoča samo vklapljanje in izklapljanje storitev, za njihovo nastavljanje pa je poskrbljeno s strani proizvajalca.

Taka zasnova ima seveda tudi pozitivno plat; telefon je kljub svoji nenavadnosti precej preprost in že po nekaj minutah lahko osvojite vse njegove skrivnosti. Celo tisto, ko se ob neaktivnosti na zaslonu prikaže puma Dylan, ki kar kliče po crkljanju ;)

Takih duhovitosti je še nekaj, recimo kalkulator je mnenja, da je 2 plus 2 pribljižno 4. Ali da je 10 in 10 prelahka računska operacija. Ali da je mobilnik sit in vesel (karkoli že naj bi to pomenilo).

Desni zaslon ponuja sklop splošnih aplikacij. Kamera, galerija, splet, koledar, radijski predvajalnik ... Vse so zelo povprečne, njihova uporaba spričo muhastega zaslona pa je na trenutke prav nadležna.

Aplikacije so sicer zelo lepo oblikovane, to je pa tudi vse. Koledar recimo ne omogoča nobene sinhronizacije s spletom (ne predstavljam pa si, da bi kdo vanj ob takem zaslonu redno vpisoval dogodke). Glasbeni predvajalnik (v obliki DJ pulta) zna predvajati glasbo v ozadju, relativno uporabna je tudi navigacija (s kartami Navtec).

Kamera

S kamero boste zadovoljni le, če ste na ta telefon presedlali z mobilnika, ki ni imel fotoaparata. Sicer boste ostali hladni tako glede kvalitete posnetkov, kot rokovanja.

Zaključek

PUMA Phone M1 (kot se sam predstavi) je lep izdelek z ekološko-športno dušo. Pohvaliti gre marsikatero grafično rešitev, ki bi je bili veseli tudi pri drugih mobilnikih. Žal pa so s poenostavljanjem šli pri Pumi predaleč. Uporabnost aplikacij je na zadnjem mestu in s prav vsakega zornega kota ima estetika prednost pred funkcionalnostjo. Če bi mobilnik v fazi načrtovanja občasno pokazali kakemu inženirju, bi morda naredili boljši izdelek, tako pa svetujemo, da vse kar naj bi bila njegova prednost odmislite in ga za kaj več od telefoniranja niti ne uporabljate. Puma Phone je kot slon v trgovini s porcelanom. Dokler ga gledate je še vse v redu, ko se boste premaknili, bo pa pokalo.