Sony se očitno zaveda tveganja in ne igra na "all in". Xperia PLAY je zato prežeta s kompromisi, prav vsi pa se tičejo naslanjaja na siceršnjo uspešnost Googlovega Androida, ki je tudi osnova tega mobilnika.

A Sony ima v rokavu tudi nekaj lepih kart za zadovoljevanje igračarskih apetitov.

Ideja mobilnika PLAY je, da na platformi Android, kjer je tako ali tako že na voljo precej iger, z nekaj spodbude priznanim založnikom, izdajo cel kup iger, ki bodo podpirale ne samo igranje prek zaslona na dotik, ampak tudi žokanje namenskih PlayStation gumbov.

Ideja, moramo priznati, ni slaba. Slabša je namreč izvedba. A to tem v nadaljevanju.

Igre

Več kot 150 iger je prirejenih za igralni vmesnik mobilnika PLAY. Med njimi je tudi (čisto sveža novica) Lara Croft, napovedani pa so tudi drugi zveneči naslovi, kot je recimo Fifa 12.

Sicer gre za Android igre, a Sony se je potrudil, da igre razumejo ukaze igralnega ploščka. Saj veste, tiste gumbke na PlayStation Sixaxisu, a to tem malce kasneje.

Preden papirnati embalaži, ki skriva vaš novi mobilnik, storite silo, se postavite pod anteno kakega hitrega Wi-Fi omrežja, saj ob prvem zagonu napravice ni nameščena nobena igra.

Sony je na mobilnik sicer že prednaložil nekaj igralnih predlogov oz. bližnjic do brezplačnega prenosa iger. A za vsako od teh igre je potrebno prenesti še zajeten kup elektronov z bodisi Sonyevih strežnikov, bodisi z Android Marketa ali pa zbirke kakega drugega igračarskega producenta.

Paket brezplačnih iger vsebuje: pretepačino Bruce Lee, simulacijo sodnika Fifa 10, glasbeni miks rjovenja motorja oz. Need For Speed Hot Pursuit in Shift HD, vesoljščino Star Batalion, punčaraste Simse 3, streljačino Batelfield BC2 in Dead Space.

Aplikacija Xperia PLAY oz. PlayStation na Android mobilniku

Pri Sonyu so brihtno ugotovili, da je Android naprava lahko hitro zablatena s kupom ikon aplikacij, med katerimi bi se igre porazgubile, s čimer bi mobilnik izgubil vsaj na svojem egu, če ne že na uporabnosti.

Zato so pripravili namensko aplikacijo prijetnega videza imenovano, hm, Xperia PLAY. Med tem ko spremljate valovanje ozadja aplikacije (kar je žal tudi edina reč, ki spominja na PlayStation konzolo), lahko s prsti zaplešete med zbirko ikon nameščenih iger ali v posebnem zavihku prebrskate med novimi naslovi, ki čakajo na namestitev.

Prvih nekaj (zgoraj naštetih in tu pa tam dodajo še kakšno) je brezplačnih, za ostale pa bo potrebno kresniti prašička. Cene so relativno nizke, recimo za Assasin's Creed boste olajšani za 2 evra, Pro Evo Soccer je dobre 4 evre.

Aplikacija PlayStation je žal le bleda senca svoje velike konzole. Škoda, da Sony ni parjenje obeh naprav naredil drznejše. Recimo, da bi se povsem odpovedal Androidnemu oklepu in bi mobilnik povsem podredil igram. Namesto aplikacije, ki rešuje čast imena PlayStation pa bi že kar celoten sistem in njegov uporabniški vmesnik bil ena velika igralna oaza. Saj ne bi bilo potrebno veliko poguma. Recimo nekaj podobnega, kot je Amazon naredil s Kindlom Fire. Android, ki ni Android. Izhodišče bi bilo veliko boljše in posledično bi bilo potrebnih veliko manj kompromisov.

Sixaxis oz. zakaj je igralni plošček neuporaben

Sony Ericcson PLAY ima drsno tipkovnico. Pardon, drsno igralno ploščico, ki jo izvlečete iz ležeče postavljenega mobilnika.

Igralna ploščica na videz spominja na plošček konzole PlayStation imenovane tudi Sixaxis (seveda po njeni sposobnosti zaznavanja prostorskega žuganja).

Plošček na mobilniku žal samo vizualno nakazuje sorodnost s PlayStation mašinico. Kot prvo manjka nekaj tipk, dodali so Androdiovo tipko za "možnosti" (kot da "select" in "play" nista dovolj), analogni gobici so obglavili, kot glavna hiba pa se pokaže, da igralnih tipk v igrah sploh ne potrebujete.

Naj klofam po zaslonu ali tipkah?

Igre so res da prirejene za ta mobilnik, a kaj to pomeni v praksi?

Nič drugega kot to, da so zaslonski pritiski podvojeni z določeno tipko na ploščku. Sicer Sonyu delam malce krivice, saj nekaterih iger brez namenskih PlayStation tipk ni mogoče igrati, a roko na srce, vloga teh tipk ni taka, kot ste je vajeni na velikem PlayStationu. Mnogo krat pa se zgodi, da je igra prirejena na pol. Določene ukaze sprejema preko tipk, spet druge samo na zaslonu.

Rezultat: zmeda.

Polovičarske predelave iger

A če človek še nekako prenese mešanje obeh konceptov vhodnih naprav, dosti težje preboli polomljena kolena velikih igračarskih naslovov oz. nikakršno igralnost.

Govora je seveda o tistih igrah, ki imajo globoke korenine v sistemu Android in niso na novo spisane za PLAY, saj imajo preveč poenostavljeno upravljanje.

Ali povedano po domače. Upravljanje je omejeno na en sam ukaz. Ta je na običajnih Androidih bil recimo dotik prsta z zaslonom, pri PLAY pa, kjer ima igračar poleg zaslona na voljo še 10 tipk, lahko med igranjem sicer razmišlja o smislu obstoja vesolja, prav zabavno pa to seveda ni. Sploh če je bil namen poganjanja iger odklop sivih celic.

Primer: Need For Speed igrate tako, da gledate zaslon. Fifo igrate tako, da gledate zaslon.

Khm. Lahko bi naštevali dalje, a smo se po kratkem premoru, odločili, da speljemo ta opis do konca.

Sicer so tudi svetle izjeme. Naš glavni urednik je celo tri krat zapored škrbasto priznal premoč umetne pameti, kljub temu, da je  izbral Bruce Lee-ja. Tako da čisto vse igre le niso bleda kopija zaslonske predelave.

In telefon?

Super. Morda je kriv stereoiden grafični pogon, morda kaj drugega, a dejstvo ostaja, da je napravica zelo hitra pri ne igračarskih dejavnostih. Saj ne, da igre poganja počasi, a tudi žongliranje z ostalimi Android aplikacijami ga prav nič ne utrudi.

Sony Ericsson PLAY poganja Android 2.3 s Sonyevo predelavo uporabniškega vmesnika in z dodanimi nekaj (nepotrebnimi) hišnimi aplikacijami.

Zvok je kakopak odličen (in nažigaško glasen), oblikovanje tudi. Morda malenkost moti debelina ohišja, a pravega igračarja to niti ne bo zanimalo ('ma hudo grafo notr').

Tipka za nivo zvoka je nerodno postavljena na sredo stranice (med R1 in L1), kar je za mobilnik neobičajna lega, a drugje očitno ni bilo prostora. Prav tako nepraktično, s stališča telefona, je izhod za slušalke, ki ni na vrhu ohišja, ampak ob strani (ker mora biti med igranjem 3,5mm izhod obrnjen proti igračarju).

Posebno dobro se odreže baterija. Če ne kanite igrati noč in dan, oz. če sploh ne boste igrali, bo brez težav potrpela dva dni v polni operativnosti. To morda ne zveni kot veliko, a je v svetu pametnih mobilnikov redkost.

Družabno igranje

Neposredno z Xperie PLAY lahko s prijatelji delite najljubše naslove, zaslonske posnetke iger in dosežke na Facebooku. Popularne igre prijateljev so prikazane tudi v posebni aplikaciji, tako da ste lahko na tekočem, s čim zapravljajo ljubi cajtek vaši kolegi.

Sony Ericsson pa vas (nove razvijalce) vabi tudi k sodelovanju. Vsakdo naj bi imel možnost izdelati svojo igro za mobilnik PLAY. Sony ima drzen plan, kanijo splaviti nov naslov vsak dan v letu. Sicer to nameravajo storiti tudi s pomočjo velikih imen, kot sta EA in Gameloft, a tudi "Stand Out" program novih talentov naj bi obrodil sadove.

O kakem PlayStation omrežju seveda ni govora. Aja, ne dela.

Šalo na stran. V čem je trik in kje je fora, da na PlayStation mobilniku ne vem, da se je moj PSN kolega ravno privezal na domači fotelj in pričel z nažiganjem Fat Princess? Resno, v čem!?

Zaključek

Trikotnik v obrambi oz "agressive tackle" si Sony zasluži zaradi prelomljene obljube, da je Xperia PLAY PlayStation telefon. V tem je namreč toliko resnice, kot je Džani Rijavec beli golob.

Čemu si Sony kvari ime svoje televizijske različice PlayStationa s takimi polovičarstvi, je seveda tema mozoljastih debat. Vsekakor pa ne moremo mimo dejstva, da uporabniški vmesnik ni na nivoju imena PlayStation, igram manjka igralnost, prirejanje naslovov za PLAY je narejeno skrajno neresno in ne nazadnje, kje so PlayStation igre?

Po drugi strani pa na rovaš igračarskih strojnih potreb ta napravica vsebuje za mobilnik nekaj lepih lastnosti. Močno čipovje, debela baterija in zverinski zvok so sveta trojica, ki se je ne bi branil nihče.

PlayStation telefon bi bil kul naprava. Ampak Sony je očitno ne bo nikoli naredil. Pa če tudi to pomeni nekaj tako enostavnega, kot je v PSP zarezati še eno UMTS tiskano vezje. Hm, le kje smo že videli nekaj podobnega?