Zasnova

Na kratko bi AT100 lahko opisali kot robusten tablični računalnik. Ohišje je iz prijetno mehke gume z vtisnjenimi režami za boljši oprijem. Ob stranicah so pod pokrovčki skriti razni vtiči (izbira je res pestra) in gumbi za upravljanje. K napravi je priložen relativno zajeten napajalnik, na seznamu dodatne ponudbe je tudi stojalo oz. priklopna razširitvena postaja.

Je Android še premlad za veliko platno?

10 palčna tablica ponuja mnogo prostora tako za aplikacije, kot za samo namizje, ki ga lahko napolnimo z bližnjicami do priljubljenih aplikacij in vtičniki za razne storitve - od vremena, glasbe, pošte, tviterja, facebooka ipd.

Primerjava 10 palčne Toshibe z manj kot 4 palce velikim iPhonom in nadpovprečno velikim mobilcem Samsung note ne skriva, da je zaslonskega prostora zares mnogo. Morda celo preveč.

Težava je namreč v tem, da je 10 palcev že tista dimenzija, ki ni prijazna prenašanju v žepih in naprava s tem zagotovo izgubi nekaj svoje praktičnosti. 10 palcev hočeš nočeš tudi neugodno vpliva na težo naprave (in pri Toshibi se z modelom AT100 niso ravno trudili omiliti ta problem), vsa ta svetleča površina pa pobere svoj davek tudi pri porabi energije (Toshiba AT 100 zmore slabo uro predvajanja HD videa).

Več ni vedno tudi bolje

Vse te kompromise je zato potrebno zakrpati z drugimi ugodnostmi. Pri tablicah naj bi to bila boljša izkušnja z aplikacijami. A tu se žal zatakne. Pri vseh Androidih, ne samo pri Toshibi.

Aplikacij, ki bi bile prirejene tej velikosti in sistemu Android 3.1 je malo. Sistem sicer omogoča poganjanje raztegnjenih aplikacij za male zaslone, a že dejstvo, da je roka za tvitanje in facebookanje raje pograbila mobilnik ali Samsung note kot Toshibino 10 palčnico pove vse o praktičnosti takih rešitev.

Po drugi strani pa tiste aplikacije, ki so prirejene velikemu zaslonu, praviloma ne razočarajo. E-pošta je tipični primer aplikacije, kjer velikost tablice pride do izraza. Prav tako spletni brskalnik (ki podpira sicer že izumirajoči vtičnik Adobe Flash). Le tipkanja na nenavadno široki zaslonski tipkovnici se je potrebno privaditi. Tablica mora ležati na trdni podlagi, tipkati pa je potrebno dvoročno.

Oprema

Toshiba AT100 ima vgrajeno nVidia Tegra tehnologijo. Srce ji bije pri 1GHz, ima 1GB delovnega pomnilnika, TFT zaslon ločljivosti 1280x800 pik, video izhod HDMI, režo za USB in mini USB, SD kartice, vtič za priklop zunanjega mikrofona in slušalk.

Podpira povezovanje na WiFi, spajanje z Bluetooth napravami in priklop USB tipkovnice.

Vsi vtiči so skriti pod precej nepraktično zasnovanimi zaščitnimi pokrovčki, ki kar kličejo po poškodbah s strani nerodnih lastnikov. Njihovo snemanje in nameščanje je nadležno in bi raje videli, da jih ne bi bilo pa četudi tablica zaradi razgaljenosti izgubi nekaj točk pri lepotnem ocenjevanju.

Večino vtičev se nahaja na spodnjem robu ohišja, vključno z izhodom za slušalke in priklopom napajanja, kar je sila nepraktično. Dosti bolje bi bilo, da je napajanje na daljši stranici, izhod za slušalke pa na vrhu.

Zaslon

Glede na to, da je velikost zaslona ključna lastnost te naprave, bi pričakovali malce več razkazovanje mišic japonske Toshibe. Glede na jabolčno konkurenco morajo Androidi pokazati precej več kot iPad, če mu želijo konkurirati, saj je Applova naprava cenejša (če odštejemo svetle izjeme, kot je recimo Amazonov Fire) in bolj uporabna z vidika raznolikosti aplikacij.

Toshibin TFT zaslon žal ne prepriča. Zrnatost zaradi nizke ločljivosti (sicer je primerljiva z iPadom 2, a kot rečeno, Toshiba bi morala ponuditi več) in prešibka osvetlitev sta glavni hibi, zahtevne oči pa bi bile razočarane tudi nad barvno točnostjo.

Zaslon podpira 4 točkovno upravljanje. Ozivnost je dobra, zatakne se mu kvečjemu zaradi kolcanja procesorskega dela naprave. Z razliko od prvih Androidnih tablic (recimo pred letom testirani Samsung Tab), kjer je bila tudi tehnika vgrajena v zaslone počasna in nezanesljiva.

V praksi

Toshiba AT100 je pretežka in predebela za lagodno igračkanje. Ker drža v enem zapestju odpade, se poraja vprašanje, čemu je Toshiba tablico zavila v tako brutalno debelo gumo, saj za "delo na terenu" ni primerna.

Gumbi za upravljanje z napravo se nahajajo na vrhu daljše stranice ohišja in so preveč skriti, da bi prsti sami razločili njihovo vlogo. Ta nepraktičnost je moteča predvsem pri gumbu za vklop oz. prehod v stanje pripravljenosti.

Zaključek

Toshiba AT100 skupaj z Googlovim Androidom 3.1 žal ne prepriča. Tehnično ne dosega Applovega iPada 2, kar bi sicer lahko bil majhen obliž na bedno izbiro tabličnih Android aplikacij, za povrh pa je v marsičem še mnogo slabša.

Spričo odsotnosti 3G modula in predvsem boleče pretirane teže je robustna zasnova naprave povsem nerazumljiva

Toshiba AT100 sicer zadovolji tiste povprečne potrebe v domačem fotelju - branje e-pošte ali surfanje po YouTubu, a bi si kljub temu želeli malce več konjskih moči pod pokrovom. Zatikanje pri osveževanju tviterja ali povečevanju spletnih strani je žal stalnica.

Toshiba AT100 bo morala prepričati predvsem s ceno (ta se trenutno giblje med 450 in 500 evri), saj jo Applov iPad 2 prekaša prav v vseh tehnično-aplikativnih pogledih. Pri mobilnih napravah je pač na prvem mestu njihova praktičnost in tako Toshiba kot Google bosta morala razumeti zakaj je AirPlay neskončno boljša izbira kot HDMI izhod, skrit pod nerodno zagozdenim pokrovčkom.

Verjamemo, da pri obeh velikanih razmišljajo podobno, AT200 je nedvomno rezultat tega razmišljanja, a zaostanka za Applom še nekaj časa ne bo moč zanikati.