Test: Garmin GPSMAP 62s
Garminova navigacijska naprava GPSMAP 62s je dolgo pričakovan naslednik zelo uspešnega ročnega modela GPSMAP 60CSx. V vmesnem času je Garmin veliko eksperimentiral in iskal, od boljšega vmesnika, prek izboljšane programske opreme pa vse do izboljšanega zaslona. Dodatne ali pa izboljšane funkcije so se tačas razvijale v ostalih napravah, predvsem v Dakota liniji naprav, dokler se na koncu niso vse najboljše združile v napravo GPSMAP 62s.
Garmin GPSMAP 62s je navigacijska naprava skoraj za vse namene. Pohodništvo, iskanje skritih paketov, avtomobilska, kolesarska in navtična navigacija – povsod se počuti kot doma. Področje uporabe je torej precej široko in težko je reči, kaj mu ne leži. Morda bi na podlagi konstrukcije in dodatnih funkcij lahko rekli, da se še najbolje počuti pri pohodništvu in v naravi.
Oblika in konstrukcija
V današnjih časih, ko so vse naprave tanke, majhne, lažje in brez antene je Garmin GPSMAP 62s temu trendu pošteno nasprotje. Robustnost je prva stvar, ki pride človeku na pamet, ko mu naprava lepo sede v roko. Že na otip se zdi, kot da je odporna na vse težave in tegobe, ki se ji lahko pripetijo. Pravšnja izbira tople in relativno mehke plastike omogoča varen oprijem in daje občutek varnosti. Na zadnjo stran pritrjen nosilec in na njem karabin pa že na daleč oznanja čemu je naprava namenjena. Vodotesnost po standardu IPX7 je seveda vključena.
Zaslon meri 6,6 cm in ima ločljivost 160 x 240 točk z 65000 barvami. Malo manjši kot v seriji Oregon torej, a z boljšo vidljivostjo tudi v manj prijaznih vremenskih razmerah. Bleščanje zaslona je zvedeno na minimum, zato je vidljivost dokaj dobra tudi pri polnem soncu. Je pa zaradi same majhnosti zaslona in njegove relativno majhne resolucije otežena vidljivost kart, katere hočemo imeti natrpane z vsemi možnimi podatki.
Naprava uporablja dve običajni AA bateriji, ki sta lahko tudi polnilna akumulatorja. V programski opremi se lahko celo določi tip baterij in se jim s tem podaljša čas uporabe. Tak način omogoča hitro, enostavno in dokaj poceni menjavo. Deklarirana vrednost avtonomije je 20 ur s parom boljših baterij.
Zadnji pokrov, prek katerega pridemo do baterij se odpira z majhnim zatičem, ki je pri vsej robustnosti naprave prav majhen in krhek. Ko ga zavrtimo, se nam pokrov odpre, le paziti moramo, da zatička ne polomimo. Pod baterijama se nahaja tudi mesto za MicroSD razširitveno kartico, kar pomeni, da menjave kartice ne moremo opraviti »v živo«, s prižgano napravo.
Gumbi so ravno dovolj mehki, da ne povzročajo več dotikov naenkrat, a se tudi ne pritiskajo kar po nepotrebnem. Vmesnik za ukaze – razporejenost gumbov – nevajenemu od začetka morda naredi nekaj težav, a se na gumbe navadimo in jih osvojimo v resnično kratkem času. Čeprav od začetka morda zgledajo nametani brez kakšnega reda, kmalu spoznamo, da je nekdo dodobra razmislil o njihovi postavitvi. Gumbi imajo le eno pomanjkljivost – ne da se jih zaklenit. Najbrž nihče niti ne pomisli, da bi takega vodotesnega robustneža nosil v žepu.

Vmesnik
Garmin je za napravo razvil nov del vmesnika, ki izgleda kot nekakšen trak. Z eno tipko se pomikamo v levo, z drugo pa v desno. V začetku nas sprememba s starega načina lahko moti, a se nanjo hitro navadimo. Spreminjanje zaslona, kar še posebno pride v poštev pri kolesarjih, je namreč izredno hitro, učinkovito in enostavno. Ko enkrat vemo, kje na traku se nahaja izbira, je stvar le še v štetju pritiskov, na napravo ni potrebno niti gledati. Seveda si lahko menijske izbire na traku do potankosti organiziramo kar sami.
Ostali meniji in odločitve so običajni, različni nameni naprave pa so razdeljeni v profile. Z različnimi profili dobimo tudi različne prikazne zaslone, določene funkcije pa so postavljene bolj v ospredje kot so v drugih profilih.
Ogromno polj in prikazov, zaslonov in nastavitev si lahko nastavimo sami, te pa so lahko v različnih profilih spet različne. Kljub temu, da je naprava enostavna za uporabo pa bi bilo žalostno, da se jo uporablja le v prednastavljenih nastavitvah, saj prav kliče po tem, da si vse nastavimo po lastnem okusu. Za kar pa bo seveda potrebnih kar nekaj pritiskov na gumbe! A ne zaradi nedodelanosti vmesnika ali česa podobnega, temveč zaradi same količine nastavitev, ki jih lahko spremenimo.
Osnovne funkcije
Celotne specifikacije naprave so impresivne, saj vsebuje dolg seznam razpoložljivih funkcij. Navigacija je njegova osnovna naloga, zato jo izvaja dobro in v različne namene – pohodništvo, avtomobilizem, kolesarstvo, iskanje skritih paketov (geocaching), navtika.
Za pohodnike sta zelo, če ne že kar življenjsko uporabni tri osni kompas in barometrični višinomer. Mogoče ne prva ne druga funkcija nista nekaj povsem novega, saj že preko samega GPS lahko ugotovimo eno ali drugo. Vendar pa vsak, ki se je že ukvarjal le z navadnim (GPS) kompasom ve, da je včasih tako navigiranje precej težko in presneto nenatančno. Pri tri-osnem je vse to mnogo lažje.
Enako velja za barometrični višinomer, ki je pri različici le prek GPS signala velikokrat prav nesramno nenatančen. Obe funkciji sicer zahtevata začetno umerjanje, vendar nobeno od umerjanj ni neka posebno zapletena reč.
Naprava se povezuje z drugimi napravami ali s pripomočki z ANT+ brezžično tehnologijo. Podpira izmenjavo poti, točk in sledi z drugimi, združljivimi napravami.

Navigacija in kartografija
Navigacija je Garminova osnovna dejavnost, kar se seveda pozna. V sodelovanju z različno kartografijo zna GPSMAP 62s navigirati skoraj povsod. Lahko nam visi s pasu, ko hodimo po hribih in dolinah, lahko ga imamo na vidnem mestu v avtomobilu, ko se vozimo po neznanem mestu, lahko je montiran na krmilu kolesa, ko odkrivamo nove kraje v okolici, lahko ga le držimo v roki in raziskujemo nove poti mesta, lahko pa ga imamo tudi na dnu čolna. S pravo kartografijo usmerjanje zanj ne bo problem.
Še posebej pa je izboljšana navigacija po poti, ki nam ne pove le gole razdalje do cilja, temveč zna predvideti tudi dokaj realen čas poti. Točke poti se generirarjo samostojno in so dodane k sami poti. Pri taki navigaciji pride do izraza izmenjava poti, ki se je v Združenih državah že kar dobro prijela in kjer je na voljo že ogromno najrazličnejših poti.
Risanje sledi, kjer smo hodili, je običajno in precej natančno (tudi to se da nastavit), 10.000 točk po sledi pa naj bi bilo tudi kar dovolj. Sledi se shranjujejo in arhivirajo, do njih pa je prav enostavno priti prek masovnega USB pomnilnika, kar pomeni, da se naprava obnaša kot običajen disk v računalniku, ko jo povežemo z njim. Pri sledeh pogrešamo le kakšen Start in Stop, sled se namreč začne risati takoj ko napravo prižgemo ali pa sled ponastavimo. Tako ne moremo enostavno vedeti točne razdalje od-do ali pa skupne višinske razlike, ki smo jo prehodili. Tu morda ne bi škodila še kakšna dodatna funkcija z linije osebnih trenerjev.
Iskanje skritih paketov (geocaching) je vedno bolj priljubljeno, tudi pri nas doma. Trenutno je po podatkih spletnega mesta geocaching.com v Sloveniji na voljo 506 skritih zakladov. Garmin se je na to dobro pripravil in na napravi uvedel profil, ki je namenjen prav temu (paperless geocaching).
Naprava podpira tudi Garminove karte po meri (Garmin Custom Maps), kar pomeni, da lahko na napravo pošljemo najrazličnejše zemljevide, z malce telovadbe tudi kakšne povsem eksotične. Tudi povsem brezplačnih zemljevidov je kar nekaj, res pa, da to velja veliko bolj za Združene države.
V Sloveniji Garmin GPSMAP 62s pride že s prednaloženim zemljevidom TOPO Slovenija Light, ki sicer nekaj je, vendar pa za kakršnokoli bolj resno uporabo ni primeren. Za kaj več je treba dokupiti kartografijo TOPO Slovenija.
Za dostop do satelitskih posnetkov (Garmin BirdsEye), je potrebno plačevati 25€ letne naročnine, posnetki pa so tudi za Slovenijo dokaj v redu, po nekaterih ocenah stari leto do dve. Ne smemo pa računati na to, da je v visoki ločljivosti pokrita celotna Slovenija, nekje je ločljivost slabša, nekje pogled ovirajo oblaki in podobno.
Na napravo lahko naložimo tudi cestno navigacijo, tako AdriaRoute ali pa CN Evropa NT. Zatakne se lahko le pri velikosti pomnilnika, ki ga je kar zajetnih 1.7 GB, a je to danes za nekatere karte že premalo. V tem primeru je treba poseči po izmenljivih MicroSD razširitvenih karticah.

Zaključek
Kvaliteta sprejema je enkratna. Sled tudi pri stanju na mestu in v slabših pogojih ne opleta kar povsod naokrog. Res, da je zato treba žrtvovati obliko, a nekaterim se štrleča antena ne zdi prav nič posebnega ali celo groznega. Preseneča tudi hitrost prvega lovljenja signala, ki je prav nesramno hitra.
Kakorkoli že lahko napravo uporabljamo, pa GPSMAP 62s prav kliče po uporabi v pohodništvu, v aktivnostih v naravi in podobno. Tam je dober, tam se dobro počuti, tam nas tudi ne bo pustil na cedilu.
S samo napravo, kljub naloženi osnovni kartografiji, ne moremo početi nič kaj dosti pametnega. Pri nakupu je treba tako že v osnovi razmišljati tudi o kartografiji. To pa ceno naprave, ki že tako ali tako ni majhna, še poveča.
Dolga leta in stoletja je človek hodil naokrog brez takih naprav. In tudi zdaj še vedno lahko, a najbrž stvar ni v tem. Ogromna količina podatkov, ki jo lahko v vsaki minuti prikaže naprava je impresivna in je lahko v nekaterih določenih primerih celo življenjskega pomena. V vsakem primeru pa naprava omogoča lažje in brezskrbnejše pohajkovanje kjerkoli se nam to zazdi.
- besedilo: Aleš Kermauner
- Opremo nam je posodilo podjetje Geoset d.o.o.







































