Bitcasa - neomejen prostor v oblaku za vaše mape in datoteke. Brez drobnega tiska. A z grenkim priokusom.
Dropbox je verjetno najpopularnejši servis za varno shranjevanje datotek v oblaku. Mnogi ga uporabljajo za varno shranjevanje, za dostop do podatkov z mobilnika, za arhiviranje ipd. A omejitev prostora na nekaj gigabajtov v brezplačnem paketu je omejitev, zaradi katere je pogled čez plot h konkurenci Bitcasa zelo mikaven.
Test smo po dveh mesecih rabe nekoliko osvežili - opombe so na kocu.
Kaj je Bitcasa
Podobno kot Dropbox ali Microsofotov Skydrive, tudi Bitcasa omogoča varno in zasebno shranjevanje datotek na njihove podatkovne strežnike. Po namestitvi programske opreme, Bitcasa ždi v ozadju in pretaka datoteke iz izbranih map v oblačni servis, poskrbi da so vse spremembe na datotekah odražene tudi v internetni shrambi ter na računalnik pretoči vse nove datoteke, ki smo jih v naše oblačne mape dodali z drugimi računalniki - a o tem malce kasneje.
Posebnost Bitcase - neomejen prostor za datoteke
Seveda je najbolj očitna prednost Bitcase njena obljuba o neomejeni količini prostora. Čeprav ta prelepa obljuba pri marsikom lahko sproži tudi dvom v legitimnost servisa, še posebej ob nedavnih dogodkih glede zaprtja ameriškega servisa za oblačno hrambo datotek Megaupload.
Ne glede na to, Bitcasa resnično ponuja neomejeno kapaciteto internetne shrambe in zaenkrat kaže, da nimajo težav z legitimnostjo.
Razlika med Bitcaso in Dropboxom
Prva razlika je ta, da je Bitcasa še v beta (testnem) obdobju in člane zbirajo v omejenem številu (trenutno na tej povezavi). Spremljajte njihov tviter profil @Bitcasa - vsake toliko objavijo povezavo za prijavo. Lahko pa vas povabi tudi kdo izmed obstoječih članov.
Seveda zaradi beta faze velja zadržanost zaradi neprijetnosti, ki se lahko zgodijo, dokler servis uradno ne prične obratovati s polnim pogonom.
Druga razlika je v ceni, Bitcasa je brezplačna, Dropbox nudi to lagodje le za osnovni paket z nekaj gigabajti hrambe.
Tretja, morda še najpomembnejša razlika, je v principu uporabe. Dropbox ustvari mapo na vašem računalniku, ki postane nekakšno odlagališče izbranih datotek (tistih, ki jih želite imeti v oblaku). Običajno to pomeni, da vseh datotek nimate arhiviranih v Dropbox, ampak samo izbrane. Bitcasin princip je obraten, prav silijo vas, da sinhronizirate vse svoje datoteke (brez teorij zarote prosim)!
V Bitcasa klientu (ki trenutno obstaja le za OS X - beta različica in za Okna - alfa različica, za Linux je na poti) izberete eno ali več lokalnih map, ki postanejo "oblačne mape". Ali povedano drugače, Bitcasa mape postanejo virtualne.
Četrta razlika je posledica beta faze in gre v prid Dropboxu. Bitaca je resda na voljo tudi preko spletnega vmesnika, za OS X in za Okna. A klienti so v najboljšem primeru v beta fazi in za mobilnike sploh še niso pripravljeni. Za Dropbox pa vemo, da ima zelo dobre mobilne aplikacije.
Bolj zapletene podrobnosti
Vsako mapo, ki jo dodate v Bitcaso, klient nato počasi pretaka na njihove strežnike. Ko je mapa sinhronizirana, lahko (podobno kot v Dropboxu) do nje dostopate na vseh računalnikih, kjer je nameščen klient Bitcasa z istim uporabniškim imenom.
Taka mapa je tako za vedno shranjena v oblaku. Iz oblaka jo zbrišejo samo na vašo izrecno željo - v klientu (pozor, ne na disku!) izberete opcijo "odstrani to mapo" (saj imate vendar neomejen prostor, čemu bi le to počeli?).
Pri Bitcasi ponujajo še eno bolj zanimivo funkcionalnost, ki ji pravijo "odklop" mape iz oblaka. Odklop se od izbrisa razlikuje po tem, da lahko odklopljeno mapo na lokalnem disku zbrišete, datoteke iz te mape pa so drugim računalnikom še vedno na voljo.
Zanimivost te funkcije pa se pokaže v tem, da če odklopljeno mapo nato ponovno priklopite, imate skoraj takoj na voljo vse njene datoteke, z bistveno manj zasedenega prostora na disku. Če recimo v oblak prestavite za 1TB svojih filmov, mapo odklopite, pobrišete vse filme, mapo ponovno priklopite, imate hkrati dostop do vseh filmov in še skoraj 1TB sproščenega prostora na disku. Če ste mapo s filmi med tem kaj spreminjali, Bitcasa seveda vse te spremembe uveljavi tudi v oblak.
Kako je to mogoče?
Bitcasa deluje na principu neprestane "inteligentne" sinhronizacije. Po namestitvi, klient na lokalnem disku pridrži 10% prostega prostora. Ta prostor potem uporablja za medpomnilnik med oblačnimi datotekami in tistimi, ki jih uporabljamo. Da je sistem dobil naziv "inteligenten", gre na račun izjav avtorjev, da zna sam predvideti katere datoteke boste najverjetneje potrebovali v bližnji prihodnosti in glede na to verjetnost jih bo klient prenesel iz oblaka v medpomnilnik.
Ob tem se seveda takoj pojavi dilema, ali je Bitcasa primerna za terminale s počasno internetno povezavo? Pogojno. Hitrost povezave ni problematična, če je ključna stvar, da imate dostop do datoteke in ste za to lagodje pripravljeni malce počakati. Težava pa se pojavi, ko prvič sinhronizirate velike količine podatkov. Takrat je hitra internetna pipica nujna (op.: hitrost nalaganja je običajno druga številka, ki opisuje naročniški paket). Prav tako je hitra pipica nujna, kadar delate z velikimi datotekami in je vaš medpomnilnik manjši, kot je zaseden prostor v oblaku. Če imate na lokalnem disku vse datoteke, ki so v oblaku pa je hitrost internetne povezave v resnici nepomembna.
Bitcasa v praksi
Pretakanje mape velikosti okoli 40 GB je pri povezavi 10 Mbps potekalo okoli 12 ur. Klient je sicer napačno ocenjeval potreben preostali čas, saj je ocenjeval nekaj uric manj, kot je bilo na koncu potrebno.
Bitcasa si je po namestitvi na namizni računalnik pridržala 50GB, na prenosniku 4GB in na drugem namizniku okoli 75GB prostora za shranjevanje oblačnih datotek. Velikost medpomnilnika je moč tudi spremeniti, tako da če vas pesti kronično pomanjkanje prostora, ga lahko tudi zmanjšate.
Mapa, ki jo virtualizirate v Bitcaso, se (vsaj na OS X je tako) obnaša kot priklopljen zunanji disk. Ob zagonu računalnika je zato potrebno malce počakati, da se klient Bitcasa postavi in priklopi vse virtualne diske oz. namesti dostop do vaših Bitcasa map. Po tej inicializaciji je dostop do vsebine mape enak, kot do vseh ostalih map na lokalnem disku.
Bitcasa in Dropbox ne živita v najboljšem sožitju, kadar isto mapo priklopite na oba servisa. Interno Bitcasa v mape shranjuje cel kup skritih datotek, ki jih uporablja za vodenje sinhronizacije. Te datoteke, če je mapa hkrati dodana tudi v Dropbox, slednji z vso vnemo nalaga še v svoj servis. Kolobocija s skritimi datotekami sicer ni kritična, je pa lahko moteča, če ste vašo Dropbox mapo delili s prijatelji, ki bodo v tem primeru deležni celega kupa obvestil o lažnih posodobitvah vsebine mape.
Sicer Bitcasa in Dropbox vzporedno povsem brez težav sobivata na istem računalniku. Le paziti je potrebno, da jima v skrb naložimo različne mape.
Zaključek
Uporabniška izkušnja Bitcase je zelo podobna tisti z Dropboxom.
Prednost neomejenega prostora, virtualnih map in odklapljanja že sinhroniziranih map pa jo postavlja daleč pred Dropbox.
Seveda, če ste malček naprednejši uporabnik, ki ima vsaj dva računalnika na katerih potrebuje dostop do vseh datotek iz vseh diskov, potem je sistem virtualnih Bitcasa map idealna rešitev. V upoštev pridejo seveda tudi zunanji diski, ki ste jih virtualizirali.
Če pa po drugi strani potrebujete le zanesljiv arhiv za tistih nekaj slik ali Wordovih datotek, potem je Dropbox še vedno boljša izbira. Ne samo zaradi boljše podprtosti različnim napravam in sistemom, pač pa tudi zaradi večje popularnosti med uporabniki in s tem lažjega deljenja in datotek s prijatelji.
A to se zna kaj kmalu spremeniti, Bitcasi v prid. Če le ne bo prišlo do kakega neljubega "beta" pripetljaja. Do takrat pa uživajte v zastonj kosilu!
Do neljubih izkušenj je kakopak prišlo. Kmalu se je forum Bitcase napolnil z nezadovoljnimi uporabniki, kar povzemamo v dodatku k opisu:
Kolcanje sistema in pasti za vaše datoteke
Po dveh mesecih smo z malce grenkim priokusom Bitcaso odstranili iz sistema.
Sicer za odločitev ne moremo povsem kriviti izdelka, saj je večina stvari, ki nas po tem času pošteno moti, že zapisanih v navodilih oz. v predstavitvi. A dokler določenih lastnosti človek ne izkusi na lastni koži, težko oceni ali so prednost ali slabost. Oblak in oblačne storitve se dan danes kuje v zvezde, da je to lahko tudi slabost pa se zelo očitno izkaže prav pri Bitcasi.
V mislih imamo počasno prvo sinhronizacijo map, z razliko od Dropboxa Bitcasa ni primerna za prenašanje datotek med računalniki (saj sistem ne obvesti ostale računalnike o novi datoteki v mapi, Bitcasa pa v uradnih navodilih za tovrstno početje priporoča precej nepraktično rešitev), še najbolj moteča lastnost in razlog zaradi česar smo rekli Bitcasi zbogom pa je neverjetno počasno pregledovanje vsebine map in dostopanje do datotek.
Bitcasa namreč vse izbrane mape spremeni "v zunanje diske". Ti diski so pod pokrovom bližnjice do internetne shrambe, kar že v teoriji ne obljublja hitrega delovanja. Bitcasa sicer uporablja predpomnilnik, a očitno zelo slabo. Naša mapa je bila velika 40 GB, predpomnilnik pa smo namenoma nastavili na 100 GB v upanju, da bo Bitcasa prenesla vse oblačne datoteke v predpomnilnik in s tem pohitrila svoje delovanje. Temu seveda ni bilo tako. Odpiranje mape z nekaj 10 slikami je trajalo skoraj pol minute, odpiranje 2 MB velike slike pa 12 sekund!
Na uradnem forumu na to pomanjkljivost opozarja mnogo nejevoljnih uporabnikov, Bitcasa pa vsaj zaenkrat ne kaže zanimanja, da bi svoj koncept "samo v oblaku" spremenili ali vsaj izboljšala delovanje predpomnilnika. Predlogi uporabnikov so bili tudi, da bi lahko določenim datotekam izbrali "obvezno lokalno kopijo", kar bi tudi zmanjšalo dostopne čase in olajšalo delo s sistemom.
Ko smo že pri odstranjevanju Bitcase iz sistema naj še povemo, da Bitcasa nima odstranitvenega programa! Na OS X (ki je uradno najbolj podprt sistem za uporabo Bitcase) je program možno odstraniti z brisanjem datotek na disku (seznam katere je potrebno zbrisati avtorji ponujajo v dokumentaciji). Če torej niste vajeni dela v terminalu, bo odstranjevanje Bitcase precej travmatično (zapovrh se datoteke v vašem sistemu zelo verjetno imenujejo malce drugače kot je to opisano v navodilih in ker gre v terminalu za dokončno brisanje - brez uporabe koša).
Pri odstranjevanju omenimo še zelo pomembno past. Ko boste mapo "odklopili" iz Bitacse, ali po slovensko, namesto zunanjega diska boste ponovno uzrli mapo in njene datoteke ter jo nato še "odstranili" iz Bitcase (oz. pobrisali datoteke tudi iz Bitcasinih strežnikov), boste na disku imeli mapo v stanju, kot je bila ob namestitvi Bitcase. Novih datotek, ki ste jih od takrat dodali ali spremenili ne bo! Zato je nujno, da pred brisanje Bitcase iz sistema ročno pregledate celotno vsebino oblačnih map in na neko varno mesto arhivirate vse datoteke, ki ste jih ustvarili v obdobju uporabe Bitcase.
Verjetno ni potrebno poudarjati, kako zelo tak sistem smrdi.
Bitcasa je pogojno uporabna ob predpostavki, da vam je vseeno kako hitro lahko dostopate do svojih datotek. Poganjanje programov, ali delo na teh datotekah iz praktičnih razlogov ni možno. Glede na to, da Bitcasa po preteku beta faze ne bo brezplačna pa je vprašanje, kdo bi plačeval za tako nezanesljivo in počasno oblačno arhiviranje. Ni vse v velikosti.
