Protivirusni programi priporočljiva, a včasih »nerodna« zaščita
V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so v sodelovanju s potrošniškimi organizacijami po svetu preverili, kako učinkovito zaščito pred računalniškimi virusi in ostalimi nevarnostmi nam pravzaprav nudi protivirusna programska oprema.
Uporabniki operacijskega sistema Windows si praktično ne morejo več privoščiti, da ne bi bili zaščiteni s kakovostnim varnostnim paketom. V zadnjem VIP testu so na ZPS zato preverili učinkovitost zaščite 14 plačljivih (cena letne licence za tri računalnike se gibljejo od 32 do 92 evrov) in štirih brezplačnih protivirusnih programov* glede na različne kriterije, poleg same zaščite so preverili tudi vpliv na odzivnost računalnika, uporabnost in podobno. Pri tem so ugotovili, da se na vse varnostne rešitve ne moremo povsem zanesti in celo to, da se nekateri brezplačni programi pri osnovnem varovanju pred zlonamerno kodo lahko odrežejo bolje od nekaterih plačljivih.
Preizkus protivirusnih programov je eden od najbolj obsežnih, saj mora dober paket zaščite ne samo odkrivati neželeno programsko kodo, pač pa tudi prestrezati sumljive zahteve po povezavi z računalnikom ali iz računalnika navzven in poskrbeti, da se e-poštni predal ne polni z neželenimi sporočili (spam). Ob tem pa ne sme bistveno vplivati na uporabniško izkušnjo.
Pri plačljivih protivirusnih paketih so strokovnjaki ocenili tudi delovanje protipožarnega zidu, kjer pa je dobro oceno dobil le program Agnitum Outpost Pro Security Suite. Kriteriji, kdaj bo povezava vzpostavljena in kdaj blokirana, so prevečkrat nejasni, poleg tega uporabnik ne dobi prave informacije, zakaj določene povezave ne more vzpostaviti, oziroma, kaj naj naredi, da jo bo lahko. Kot zanimivost je vredno omeniti, da je požarni zid, vgrajen v operacijski sistem Windows 7, na katerem so opravili preizkus, kakovostno zelo blizu tistim v plačljivih paketih.
Požarni zid je imel v skupni oceni 10 odstotni delež, bistveno nižjega kot varovanje pred zlonamerno kodo (40 odstotkov). Pri tem kriteriju se je prej omenjeni Agnitum odrezal najslabše predvsem zato, ker datotek, večjih od 50 MB sploh ni pregledal, hkrati pa sporočil, da je z datoteko vse v najlepšem redu, čeprav je bila okužena.
Precejšnje razlike pri količini najdenih virusov so nastale tudi v primeru, da računalnik ni bil povezan v splet. Program Trend Micro Titanium Internet Security 2011 je nepovezan našel le polovico okuženih datotek, medtem ko se je ob povezavi rezultat bistveno izboljšal – na več kot 94 odstotkov. S stališča uporabnika gre za precejšnjo nerodnost, saj se predvsem na poti dostikrat zgodi, da delamo nepovezani. V tem času bi neodkrito okužbo lahko prenesli na zunanji medij (USB-ključ) ali pa bi zlonamerna koda začela povzročati škodo v računalniku.
Pri zgornjem kriteriju se je sicer najbolje izkazal G-Data InternetSecurity 2011, med boljšimi je bil tudi F-Secure Internet Security 2011, ki pa je najbolj občutno zmanjšal zmogljivost računalnika. S porabo omejenih pomnilniških in procesorskih sredstev imajo še vedno težave tudi nekateri drugi programi, najmanj pa na hitrost izvajanja ostalih programov vplivajo Sunbelt Software Vipre Antivirus Premium, Avast! Software Internet Security in Eset Smart Security 4 Home Edition.
Protivirusni programi se med seboj razlikujejo tudi po prijaznosti do uporabnika. Programi so bili ocenjeni s stališča povprečnega poznavalca računalnikov, zato so bile zahtevne dodatne nastavitve izvzete iz ocenjevanja. Velik del ocene za uporabnost tako zavzema delo s programom, ki ima privzete nastavitve.
Brezplačna protivirusna programska oprema nima vgrajenega požarnega zidu, manjka ji tudi nekaj drugih dodatkov, so pa strokovnjaki ugotovili, da štirje preizkušeni programi (Avast!, AVG, Avira in Microsoft) praktično ne vplivajo na hitrost dela z računalnikom, a je njihova sposobnost varovanja pred zlonamerno kodo zgolj povprečna. Namestitev sicer ni najbolj intuitivna, a načeloma bi se moral povprečni uporabnik v teh programih lažje znajti.
Ker je velika večina računalniških virusov napisana za Windows, ki je hkrati tudi najbolj razširjen operacijski sistem med uporabniki osebnih računalnikov, si uporabniki drugih operacijskih sistemov (npr. Linux, Mac OS itd.) trenutno še lahko privoščijo delo brez protivirusnih programov. Še največjo grožnjo zanje predstavljajo spletni brskalniki, medtem ko je ostalih zlonamernih kod, ki se širijo po elektronski pošti ali okuženih medijih, za ne-Windows okolja občutno manj. Podobno velja tudi za pametne telefone, saj je v tem trenutku bistveno bolj nevarno, da boste podatke izgubili zaradi kraje ali izgube telefona kot pa zaradi virusa, vendar se to zna v prihodnosti tudi spremeniti.
Več o testu protivirusne programske opreme in natančnih rezultatih si lahko preberete v aprilski številki revije VIP ali na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije.
* Pod drobnogled so vzeli plačljive rešitve: Avast! Software Internet Security, Agnitum Outpost Pro Security Suite, Avg Technologies Internet Security 2011, Avira Premium Security Suite, Bitdefender Internet Security 2011, Eset Smart Security 4 Home Edition, F-Secure Internet Security 2011, G-Data InternetSecurity 2011, Kaspersky Internet Security 2011, McAfee Internet Security, Panda Internet Security 2011, Sunbelt Software Vipre Antivirus Premium, Symantec Norton Internet Security 2011 in Trend micro Titanium Internet Security 2011, ter brezplačne: Avast! Software Free Antivirus, Avg Technologies Anti-Virus Free, AVIRA AntiVir Personal in Microsoft Security Essentials.
Računalniki - Programska oprema
07. 04. 2011 ob 23:47-
Kaspersky Lab predstavil novi različici varnostnih rešitev Kaspersky Internet Security 2012 in Kaspersky Anti-Virus 2012
-
Kaspersky Anti-Virus nagrajen na testu AV-Comparatives
-
Najnovejše varnostne rešitve Kaspersky Laba na voljo tudi v Sloveniji
-
Kaspersky Lab zaključil leto 2011 z nizom zmag na primerjalnih testiranjih





























