Aluminijasti Apple iMac smo testirali že spomladi, zato si ob poletni osvežitvi poglejmo, kaj so pri Applu izboljšali.

V iMacu tik-taka namizna različica procesorja iz družine Intel Core, zato je drobovje tega namiznika deležno pogostejših osvežitev. Mac Pro ima to smolo, da Intel serije Xenon ne razvija s takim tempom oz. precej redkeje izdaja nove in hitrejše različice procesorja.

Komponente in oprema

Naš testni iMac je imel en štirijedrni procesor Core i7 pri 2,93 MHz in 8MB level 3 predpomnilnika (to je tudi največja sprememba od prejšnje generacije iMacov, ki L3-ja sploh ni imela). DDR3 RAM pomnilnika je privzeto 4GB pri 1333 MHz (možno je nadgraditi na 16GB). Grafika je v novi seriji nadgrajena na ATI Radeon 5670 z 1GB GDDR3 pomnilnika.

Največja sprememba nove serije iMac (v smislu, da to sedaj postaja pravi delovni stroj in ne samo namizni šminker) je možnost dveh trdih diskov (nadgradnja ni možna, konfiguracijo diskov je potrebno izbrati pred nakupom). Naš testni sicer ni imel dveh, je pa namesto vrtljivih plošč imel vgrajen zelo soliden SSD disk z 265 GB kapacitete.

Kar se tiče dodatkov, je najlepše presenečenje priložena drsna ploščica Magic Trackpad.

Upravljanje z drsno ploščico je milina, sprva je celo lažje kot z Magic Mouse, saj je ploščata miška precej bolj nenavaden izum, kot ploščica. Sicer ima drsna plošča na spodnjih dveh robovih gumba, ki opravljata enako vlogo, kot levi in desni klik na miški.

O ploščici morda še to: marsikdo se je spraševal, kakšna naj bi bila njena uporaba. Ploščica namreč ni tako natančna, niti tako velika, da bi bila primerna za grafične oblikovalce pa tudi ta trg je premajhen, da bi bil deležen take pozornosti Appla. Vendar je ob nedavni novici (Prihajata iMac Touch in MacBook Touch), da Apple načrtuje implementacijo mobilnega operacijskega sistema iOS tudi na družino Macintosh, postalo jasno kam pes taco moli.

Magic Touchpad bo drugo leto služil primarno za upravljanje z iOS aplikacijami, saj miška in tipkovnica nista primerni za uporabniški vmesnik, kot ga poznamo na iPadu ali iPhonu. Potrebno se je bilo torej pripraviti na novo "revolucijo".

Sicer je bil k iMacu priložen še prikupen dalinski upravljalnik, ki je idealen spremljevalec 27 inčnega računalnika na katerem je ogled HD posnetkov vsaj čarobno, če ne dih jemajoče. Kar se tiče zaslona lahko omenimo samo to, da ni bilo opaziti rumenih lis, ki so bile značilne za prvo serijo teh namiznikov letos spomladi.

Test

Opravili smo hitri 32 in 64 bitni Geekbench test. Kako se odrežejo drugi Macintoshi, si poglejte v našem testu MacBook Pro-ja (tudi Core i7).

Na kratko le to: namizni iMac Core i7 je 40% hitrejši od prenosnika MacBook Pro z Core i7 (6403 točk) in 30% hitrejši od prve generacije iMacov z Core i5 (7620 točk). Podobno kot MacBook Pro se odreže iMac Core i3.

Seveda moramo biti ob teh številkah natančni, da ne bi zavajali naših zvestih bralcev. Procesor v namiznem računalniku (Core i7 860 Lynnfield 8 MB L3 cache, na podnožju LGA 1156)
ni enak tistemu v prenosniku (Core i7 620M Arrandale 4 MB L3 cache), čeprav nosita isto ime "Core i7". Gre samo za marketinško poenostavljanje, kljub nekaterim podobnostim (Turbo Boost, Hyper Threading). Preimerjamo ju zato, ker sta oba na vrhu ponudbe v svojem segmentu (in da naredimo medvedjo uslugo Intel marketing oddelku).

Če ste se zmedli ob vseh teh podatkih, nič ne de. Stvar s poimenovanjem Intel Core procesorjev je v bistvu še veliko bolj zapletena, tako da se ne obremenjujte s podrobnosti (zato smo pa mi tu).

Če torej primerjamo oba Core i7 računalnika, smo mnenja, da je malo takih, ki lahko upravičijo nakup prenosnika, saj če cenite mobilnost bolj od moči (konec koncev ste se odpovedali 40%), bo odločitev za MacBook Pro Core i3 ali i5 bolj racionalna.

SSD

Geekbench sicer meri le procesor in pomnilnik, tako da SSD disk ni prišel do izraza pri tem točkovanju. Je pa splošen občutek dela s tako zverino fenomenalen. Zagon računalnika v dobrih 20 sekundah in hladen zagon Adobe Photoshopa v le dveh sekudnah je nekaj čemur lahko samo rečemo: "Kapo dol!". Še posebej zato, ker vemo, da na OS X s časoma hitrost delovanja ne pojenja, kot to poznamo z drugih operacijskih sistemov.

Cena

Testni iMac z SSD diskom stane slabih tri tisoč evrov, kar je razmeroma veliko, a za ta denar dobite delovno postajo in v tem segmentu kaj nižjih cen tudi ni pričakovati. Po njem bodo segali tisti, ki vedo, da potrebujejo surovo moč (recimo za multimedijsko obdelavo).

Če gledamo celoten paket: 27 inčni zaslon visoke kvalitete, procesor, disk, pomnilnik in nenazadnje operacijski sistem, bi mu težko našli konkurenco.

Ob pogledu na ceno pa se je potrebno zavedati, da je to največ, kar Apple ponuja. Kupovanje najboljše tehnologije nikoli ni bilo poceni, ne v svetu PCjev, Applov, ne kjerkoli drugje. iMacu lahko seveda ceno močno znižate, če se odpoveste kateri od prestižnih komponent, saj se cene za 21 inčne pričnejo pri 1200, za 27 inčne pa pri 1700 evrih.

Zaključek

Če potrebujete delovni stroj, je to to. Kratko in jedernato. Pozabite na razne prenosnike in ne sklepajte kompromisov, namizniki so zakon! 40% hitrejši zakon! Če mu privoščite še SSD disk, ga boste vozili na sprehode, tako vam bo všeč!

(fotografijo testiranega računalnika je Robert Kruh prilepil na naš Facebook Zid)