Lep dokaz pospešitve delovanja računalnika je tokratni preizkus menjave klasičnega diska v prenosniku z SSD diskom.

Glede na to, da imamo trenutno tudi na testi najnovejši Apple MacBook Pro (Core i7 z 2,2GHz, 4GB pomnilnika), ki ima vgrajeni (za prenosnike običajni) trdi disk kapacitete 750 GB, plošče pa se vrtijo pri 5400 obratih na minuto.

Slabosti klasičnih diskov

Diski na namiznih računalnikih se sicer vrtijo malce hitreje, pri 7200 obratih, tisti boljši (Western Digital Velociraptor recimo) pa tudi do 15000 tisoč obratov na minuto.

Slabost klasičnih diskov je, predstavljajte si predvajalnike vinilnih plošč, da se mora bralna igla prestavljati od zunanjega do notranjega roba vrteče se plošče. Tako početje je še posebej zamudno, ko se disk šele prične vrteti in nima polne obratovalne hitrosti, ali če je del podatkov na zunanjem delu plošče, del pa na notranjem, ali če so podatki zelo razpršeni po površini plošče.

Prednosti klasičnih diskov

Največja prednost (trenutno) klasičnih diskov je njihova cena na količinsko enoto podatkov. En Giga Byte v klasičnem disku velikosti 1TB je okoli pet centov, pri SSD diskih pa je preko dveh Evrov.

Ni nezanemarljiv podatek, da klasični diski v nekaterih primerih celo prehitijo SSD diske. Klasični diski so še vedno hitrejši pri zaporednem branju velikih datotek. Se pravi, v situaciji, ko se igli ni potrebno prestavljati po plošči in lahko neprekinjeno drsi po stezi. Rezultati so še toliko boljši, če se podatki nahajajo na zunanjem robu plošče, kjer je obodna hitrost višja.

Rezultati testa

V priloženem videu si lahko na kratko ogledate, kako poteka odpiranje Apple MacBook Proja. Postopek je sila enostaven, pri Applu so se potrudili, da tudi domači uporabniki nimajo preglavic, ko se spuščajo v tak poseg. Naj vas ne skrbi kako je z garancijo - vsaj pri Applu z menjavo trdega diska ne kršite pogojev (pri ostalih proizvajalcih pa se je poprej pametno pozanimati kako je s to rečjo).

Na Apple MacBook Pro smo na novo namestili priloženi operacijski sistem OS X in ponovno zagnali računalnik. Predhodno smo namerili, da računalnik za zagon potrebuje 46 sekund, nova vrednost pri SSD disku pa je bila 22 sekund.

Operacija zaganjanja računalnika je precej merodajen test za splošno obnašanje računalnika. Ni pa merodajen za posebne situacije, kot so recimo obdelava videa ipd.

Pri SSD diskih omenimo še lepotno prednost - delovanje trdega diska je namreč brez šumov. Klasični diski sicer ne slovijo po glasnosti (razen tistih v strežnikih), a občasno cviljenje in praskanje je zelo verjetno znano vsakemu lastniku prenosnika.

Intel SSD 510

Intelova serija trdih diskov SSD X25-M je imela precejšen prodajni uspeh, SSD 510 je naslednica te serije.

Novi Intel SSD 510 256 GB se prodaja za okoli 300 Evrov, kar pomeni dobrega tisočaka za en terabajt prostora. Nadgradnja na SSD v Apple trgovini iz 750 GB na 128 GB SSD disk je 100 Evrov, na 265 GB disk je 500 Evrov, nadgradnja na trdi disk SSD 512 GB pa vas bo olajšala za 1100 Evrov. Ob tem starega 750 GB diska seveda ne boste obdržali.

Nakup SSD diska v lastni režiji je, vsaj cenovno gledano, torej smiselna.

Vgrajeni disk SSD 510 256 GB bere podatke s 500 MB/s in piše s 315 MB/s - s predpostavko, da ste ga priklopili na SATA vodilo sposobno pretoka 6Gb/s.

Na testu smo imeli tudi malce manjši disk Intel SSD 128 GB, ki je malce počasnejši, podatke bere s še vedno nesramno hitrostjo 450 MB/s in piše s hitrostjo 210 MB/s.

Primerjalno z drugimi proizvajalci SSD diskov, je SSD 510 pri vrhu ponudbe (sicer še nismo imeli v rokah OCZ-jevega Vertexa, ki trenutno velja za najhitrejši disk).

Zaključek

To je bil hiter test novih Intel SSD diskov, ki je pokazal, da v svetu SSD diskov v bistvu ni nič pretresljivo novega. Cene so še vedno visoke, diski so še vedno nesramno hitri. Lepo je videti, da nove serije izkoriščajo prepustnost SATA vodila 6 GB/s, pri Intel diskih pa ne smemo pozabiti na njihovo dobro podporo in združljivost z drugimi sistemi.

In ne pozabite, če boste odpirali svoj prenosnik, nam pošljite fotografije!