Mokrenju postelje in polnočnemu naskakovanju starega Powerbooka G4 navkljub (v upanju, da se bo spremenil iz prav ogabne naprave (če upoštevamo, kako prelestni so danes MacBook Proji, izdelani iz enega samega kosa aluminija) v tabličnega lepotca), je bilo na Applov iPad treba nekaj časa počakati.

Če drugega ne, vsaj toliko, da so se čez lužo (ker dežela številnih priložnosti ni ravno Avstrija in ni ravno lučaj oddaljena od naše podalpske Slovenije) ponj zapodili najaktivnejši domači tehnofriki in jih potem doma malce mastneje ponujali manj aktivnim in bolj lenim tehnofrikom.

No, potem so tukaj tudi tehnofriki brez prebite pare, ki so čakali, da se jih tisti, ki veselo večprstno razgrajajo po odlično odzivnih zaslonih, ločljivosti 1.024 x 768 zaslonskih točk in osvetljenih s pomočjo svetil LED, usmilijo. In jim ga posodijo za test.

OBLIKA IN KONSTRUKCIJA

Ko nekaj mesecev čakaš na tovrstno tehnološko igračko (iPad je le bolj igrača kot resnejše orodje za delo, čeprav doma ženo poskušaš prepričati o nasprotnem), obenem pa si stari znanec jabolčnih naprav (Mac, iPhone, iPod), pričakuješ nekaj domačega. Kar iPad tudi je. Dejansko njegova podoba ni nič posebnega in še ne videnega. Na prvi pogled resnično deluje kot s steroidi prenapihnjen iPhone. S to razliko, da že ko ni prižgan, osvetljuje okolico, kaj šele, ko ga boste prižgali (o tem pozneje).

Prav tako vas vsi predstavitveni filmčki, promocijski posnetki in nakladanje o videzu naprave niso mogli pripraviti na prvo razočaranje: debelejši je, kot je dajal vtis, da bo. Ne razumite me narobe, a skrbno izbrani posnetki za draženje delajo pač čudeže. Debel rob bi še nekako prebavili, a za nameček je iPad na zadnji plati napihnjen. Nemara zato, da se lažje zlekne v dlan? Bi rekel, da prej zato, da zdrsne iz dlani na tla.

Je pa dobro, da ga lahko vzamete vsepovsod s sabo, in tudi ko ga boste potegnili na plan, ne bo zasedel veliko prostora, kamorkoli ga boste položili. Raje ga boste namreč polagali ali pa si zanj omislili stojalo (ki ga je spet treba posebej kupiti), kot pa da bi ga nenehno držali v roki. V nasprotju s prenosniki, s katerimi se lahko zleknete na kavč in privoščite kakšen film, boste ob nenehnem držanju iPada začeli čutiti bolečine v roki. Tistih le malo čez pol kilograma teže hitro postane pretežkih za daljše gledanje ali branje.

ZNAČILNOSTI IN DELOVANJE

Grdo od Appla je, da je iPad potrebno aktivirati s priključitvijo na iTunes. Okej, kako ustvariti uporabniški račun in pri tem prelisičiti sicer brihtne jabolčnike smo pisakali že drugje, a vseeno. Uporabniki smo ovce, ki lahko Applu očitno le kimamo (po drugi strani pa se zavedajo, da je njihova storitev prekleto dobra). Testni primerek je bil že aktiviran, zato kakšnih večjih težav kot nakajkrat zatipkano geslo za domače omrežje ne šteje kot ovira na cesti.

Ampak. Tu se je treba odločiti. Boste uporabnik, ki ni vedel, kam vtakniti svoj denar in si je kupil še eno igračo, s katero ne ve, kaj početi? Ali pa ste si iPad omislili, ker ste v njem res videli novega osebnega asistenta, ki bi s skrbno izbranimi aplikacijami in uporabo kakšnega zastonjskega softvera postal vaš novi popotnik v svetu (ne v žepu, ker je prevelik, v kakšnem manjšem 'slipu' pa prav zagotovo)?

Ker zase vem, da si tovrstne naprave živ ne bi kupil zato, da bi z njo premagoval nemirno morje svetovnega spleta (hkrati imam v Chromu, Firefoxu in Operi odprtih po 30 strani), bral elektronsko čtivo (rad kdaj zaspim s platnicami na čelu) in občasno zaigral kakšen špil (PC, miška in tipkovnica so moja stvar), sem dolgo tuhtal, kako bi bilo vredno iPad preizkusiti.

Najprej pozabite na delovanje kakšnih zastonjskih nalinijskih pisarniških orodij. Sploh se zdi, da je cel kup stvari kar prenesenih iz iPhona na iPad in – voila. Gledate isto stvar na večjem zaslonu. Bog ne daj, da bi uporabniku s tem, ko mu ponudiš več prostora, obenem ponudil tudi več možnosti za izkoristek posameznih orodij. Da ne bo pomote, to je povsem načrtno početje Steva Jobsa in kompanije. Apple vas preprosto ne želi osrečiti s pametno platformo, ki bi si jo lahko prilagodili po svoji meri. Ta prilagodljivost je zahrbtna. Že, uporabnik si lahko 'dolpotegne' aplikacije, ki mu ustrezajo, in si jih po namizju nameče, kakor pač želi, a še vedno je za najžmohtnejši softver pač treba potegniti kreditno kartico. In iz situacije, ko ste bili pripravljeni odkantati nekaj stotakov za (recimo bobu bob) pravzaprav povprečen hardver, stisnjen v prelestno podobo, ste se naenkrat znašli v položaju, ko se morate odločiti: ali boste zapravili še kakšnega stotaka, dva, celo več, da bi iPad spremenili v tistega koristnega osebnega pomočnika? To Apple tudi pričakuje.

Ena največjih zamer Applu gre na račun Adobovega Flasha. Znano je, da sta se velikana sprla, in posledica tega je, da Flash Player ne deluje. Kar pomeni, da veliko število spletnih strani, ki ste jih prej obiskovali, zdaj ne bo delovalo, kot bi moralo. Večina spletnih iger in videoposnetkov namreč temelji na Flashu. Bravo, gospodje!

Resnejšemu delu z njim se bodo na daleč ognili tudi vsi, ki bodo ugotovili, da zadeva ne pozna večopravilnosti, da je sinhronizacija datotek s tistimi na računalniku otežena s posiljevanjem uporabnikov z iTunesi in da se kljub najboljši volji postopno začneš utapljati v aplikacijah. Prosim, dajte nam nov OS!

Seznam pomanjkljivosti pa se še ne konča: kje so vtičniki za USB? Kje je HDMI? Kje je kamera? Zakaj doplačevati za fizično tipkovnico? I, zakaj neki le teh stvari ni? Zato da jih boste lahko nekaj dobili zapakiranih že prihodnje leto, v novi različici iPada. V zvezi s tem je Apple popolnoma predvidljiv.

ROKOVANJE IN VMESNIK

Kje iPad pravzaprav uporabljati, je dobro vprašanje. Njegov zaslon premočno sveti v temnih prostorih (pa tudi glavobolno je v temi bolščati v svetel zaslon), zunaj pa pričakujte velik odmerek svetlobnega odboja iz okolice. Branje elektronskih knjig tako ni vedno le duha osvobajajoče opravilo, storitev iBooks pa daleč od neke najimenitnejše e-knjigarne. Podobno je s približevanjem in oddaljevanjem pogleda v brskalnikih in med branjem. Večprstno upravljanje poteka brez težav in s tega vidika ga je res užitek nadzorovati.

Vmesnik je odličen, njegovo upravljanje intuitivno, le v primeru zapiranja aplikacij in občasnega iskanja gumba za nazaj se lahko zatakne, saj uporabnik velikokrat ne ve, kako kakšno stvar zapreti drugače kot s pritiskom na gumb za domov (fizični gumb pod zaslonom).

Zelo prilagodljiv vseeno ni, saj je odvisen od nameščenih aplikacij.

Tipkanje po navidezni tipkovnici je sicer prijetno in skrajno odzivno, z malo vaje se da prav hitro tipkati, je pa zato pisanje posebnih znakov in na primer šumnikov (da, možno je napisati č, š in ž) rahlo zamudno, saj je treba ob pritisku na s na primer najprej počakati, da se odpre podmeni s posebnimi črkami, preden lahko končno izberete tisti š.

POVEZLJIVOST

Kot je iz naslova razvidno, je pričujoči model brezžične narave in neopremljen z modemom 3G. Zato dovoljuje povezljivost z domačimi ali zunanjimi zastonjskimi omrežji (WiFi naj bi deloval prek standardov 802.11a/b/g/n), pri čemer pa je treba vedeti, da vsemogočen ni. Občasno zatikanje v povezljivosti je bilo mogoče začutiti že skozi eno steno, a sicer je povezava precej stabilna. Prav tako se je iPad brez težav povezal prek Bluetootha z Applovo brezžično tipkovnico.

ZAKLJUČEK

Kako naj vam po vsem tem še svetujem, da si ga omislite? Nedvomno o tem dobro premislite. Za delo žal ni primeren, pa lahko Jobs skače po odrih in prikazuje njegovo večnamenskost, kolikor hoče. Ta občutek je za zdaj zlagan, verjemite. Z vgrajeno kamero, odpravljenimi težavami, vtičema za USB in HDMI ter kakšnim zastonjskim softverskim paketom več (ali vsaj več možnostmi zastonjskega preverjanja programov) bi že zdaj bil tablična izbira, ki se ji ne bi mogel ogniti. Je pa tudi res, da če ste pripravljeni za programe, ki jih nikjer drugje ne morete dobiti, še izdatneje stresti novčiče iz denarnice, lahko iPad spremenite v prijetnega večpredstavnostnega sopotnika za prosti čas. Vem pa, da bo večino izmed vas ujel že, ko boste prvič s prstom potegnili po njegovem aluminijastem telesu.