Apple Mac mini, tisti malček med namiznimi računalniki, ki izgleda kot kakšna futuristična aluminijasta šatuljica za cigare, je bil prvič predstavljen leta 2005. Letos torej mineva že 6 let (če nam še kaj leži osnovnošolska matematika), odkar je s svojo minimalistično podobo začel privlačiti kupce iz prodajnih polic.

In podobno kot MacBook Air si je prislužil nekaj nujnih posodobitev že lansko leto, a šele letošnje so mu pravzaprav vdihnile nekaj prepotrebne moči. Zaradi teh zadnjih posodobitev je hipno postal eden izmed najbolj vročih jabolčnih izdelkov tam zunaj, pa čeprav je potrebno zato, da ga boste lahko uporabljali, seči v žep po denarce še za monitor in periferna pomagala (miš & tipkovnico).

Zunanjost in zasnova

Prvi pogled na novega Mac minija izda predvsem nekaj - poslovil se je od optične enote.

To lahko označimo za kar pogumno Applovo potezo, glede na to, da gre za namiznika, ki se po potrebi lahko spremeni v močgočnega delivca večpredstavnosti. A kar se na začetku zdi kot nerazumljivo dejanje, se kasneje vsaj v enem segmentu hitro izkaže za logično. V njem je namreč zdaj več prostora za močnejše drobovje, povrhu se je ravno zato celo nekaj pocenil. O tem, kako znajo na izginulo optično enoto reagirati uporabniki, pa malo kasneje.

Da ne bo pomote, na zunaj izgleda res fantastično - kot velik, po robovih zaobljen, kos aluminija z izkrancljanim jabolkom na sredini. Njegove dimenzije so 3.6 x 19.7 x 19.7 cm, skupaj pa ga je za cel kilogram in dvajset 'dek'.

Izgleda prej kot kakšen HTPC, za katerega ljubitelji Appla in valjanja po kavčih še vedno upajo, da jim bo podjetje enkrat namenilo nekaj naklonjenosti in ga končno izdelalo. Njegova spodnja plat je plastična in črna, pokrov pa odstranljiv, če bi vas pograbilo in bi hoteli vanj pod nujno zadegati kaj več pomnilnika (o nujnosti tega početja nekoliko kasneje). Žal ne gre tako lahko zamenjati tudi trdega diska.

Nov priključek Thunderbolt

Ker na sprednjem robu Mac Minija ne boste našli ničesar drugega kot le lučko/pokazatelj stanja pripravljenosti/delovanja in infrardeči sprejemnik za daljinca, je bolje, da si najprvo ogledamo zadnjo plat. Po vrsti si na njej namreč od levega do desnega roba sledijo naslednji priključki: tisti za štrom, gigabitni interneti na kabel, FireWire 800, HDMI (odrasle velikosti), Thunderbolt, 4x USB 2.0 (zakaj spet ne 3.0 in zakaj so reže tako tesno postavljene skupaj, saj namreč vse naprave USB niso enake?), reža za pomnilniške kartice SDXC, audio in 3.5-milimetrska luknjica za slušalke.

DisplayPort prejšnjega modela se je tako preobrazil v vtič Thunderbolt (pravzaprav je prevzel novo vlogo, saj boste v novi vhod lahko zadegali tudi monitor z DisplayPortom, brez kakršnegakoli adapterja), a podobno kot pri MacBook Airu bo tudi Mac Mini moral še počakati, da bo nanj možno priklopiti kaj drugega kot njegov novi monitor, ki je ta trenutek edini jabolčni izdelek opremljen s Thunderboltom (ne upoštevamo Raid sistema Promise Pegasus R4, ki ga Apple sicer prodaja v svoji štacuni).

Intel Core i5 in Core i7 za strežnik

Prenova v letošnjem letu je prinesla le dva modela. Razlika med njima je v procesorski moči in količini sistemskega pomnilnika na krovu. Cenejši med njima (639 €) tako v drobovju gosti 2,3-gigaherčni Intelov procesor Core i5 ter 2 gigabajta sistemskega pomnilnika DDR3 (1333MHz), v dražjem (849 €) pa po drugi strani 2,5-gigaherčnem procesorju Core i5 delajo družbo 4 gigabajti enako urnega pomnilnika. A višjo ceno si je prislužil tudi zaradi tega, ker je vanj namesto grafične rešitve Intel HD 3000 zadegan AMDjev Radeon HD 6630M.

Na voljo je tudi strežniška različica Mac Minija, z 2GHz procesorjem Core i7, dvema trdima diskoma s po 500GB hrambenega prostora (matematika spet pravi, da skupaj to znese en terabajt), štirimi gigabajti sistemskega pomnilnika DDR3 (1333MHz), operacijskim sistemom OS X Lion Server in privito ceno na jurja in šestdeset evrov.

V praksi impresiven, a lahko bi bilo še bolje

Na testu smo imeli cenejšo/švohotnejšo različico, ki se je v kombinaciji z novim operacijskim sistemom OS X Lion kar dobro odrezala.

Nasvet: nabavite si plošček Magic TrackPad (ki smo ga predstavili poleg testa iMac-a), saj je novi operacijski sistem tesno povezan z raznovrstnimi prstnimi akrobacijami, ki precej olajšajo in pohitrijo delo z njim.

Seveda se Mac Mini po novem z lahkoto kosa s pisarniškimi opravili, deskanjem po spletu in podobnimi nezahtevnimi akrobacijami, opažamo pa, da bi mu z veseljem iz trebuha izrezali trdi disk s 500 gigabajti hrambenega prostora (5.400 vrtljajev na minuto) in ga zamenjali s kakšnim urnejšim SSDjem.

Prav tako ne boste židane volje, če boste tega Mac Minija preveč obremenili s hkratnim gonjenjem zahtevnejših/požrešnih programov (kot so Photoshop, po deset odprtih zavihkov v Firefoxu ter nenehno preklapljanje med Wordom, Excelom ter Powerpointom), tukaj se precej pozna, da je pomnilnika zgolj za dva gigabajta (zgoraj omenjena nadgradnja je mogoče na mestu).

A vseeno se Mac Mini spodobno obnese, kadar bo ugotovil, da mu pravzaprav ne želite hudega in boste svojo naglico prilagodili njegovim potrebam. Z njim se boste lahko zabavali tako ob predvajanju visokoločljivostnega videa, tudi tistega z YouTube, le pri preigravanju novejših naslovov iger ne pričakujte čudežev. Da bi lahko dosegli spodobno hitrost predvajanja sličic v igrah (najmanj 30 fps) bo potrebno znižati tako ločljivost kot grafične učinke v igrah, takšen je pač davek, ki ga Minijeve tehnične specifikacije zahtevajo od uporabnika.

K zgoraj naštetemu prikimava tudi rezultat Geekbencha, ki je za tako malo škatlo precej impresiven:

Očitno mu zelo dobro dene, da ga je Apple blagoslovil z novo generacijo urnih procesorjev.

Je Mac mini primeren za domači kino?

In še vedno velja, da si lahko naprednejši (ali pa vsaj malo manj leni) uporabniki Mac minija prilagodite tako, da bo vsaj skušal prevzeti vlogo HTPCja (Home Theatre PCja).

Namestitev različnih kodekov je nujna, lahko poskusite nanj namestiti kakšno aplikacijo tipa Boxee (Front Row je na primer izginil iz OS X Liona), lahko pa (glede na to, da mini nima več optične enote) prek funkcije Apple Remote Disc prek lokalne mreže dostopate do optične enote na vaših drugih omreženih računalnikih (Macu ali PCju)) in zadovoljite svoje potrebe po zastarelih ploščkih (vsaj takšno je, to je očitno, Applovo mnenje).

Napredna rešitev za to je na primer aplikacija Remote Buddy, ki ni sicer med najcenejšimi (19,99€), a svoje delo opravi odlično. Omogoča vam, da lahko s svojim jabolčnim daljincem (pa celim kupom ostalih podprtih daljincev) dostopate do katerekoli aplikacije na svojem Macu.

Ostali pa se lahko za začetek pozabavate z že omenjenim Boxeejem. Aplikacijo namestite na iPhone in prek nje upravljate z večpredstavnostnimi datotekami na miniju, ki ste ga prej povezali z domačim HDTVjem. Ker mini zna šibati visoko ločljivost, do težav ne bi smelo prihajati.

Če pa vas navlaka na mizi ne moti, si lahko kupite tudi zunanjo optično enoto.

No, pod črto to seveda pomeni, da se bo tabor pristašev minija razdelil med tiste, ki pozdravljajo Applovo odločitev, da se je iznebil optične enote, in tiste, ki ta trenutek tolčejo z glavo ob tla, saj je s tem mini izgubil zmožnost predvajanja vsebin iz ploščkov in sam po sebi omogoča le streamanje. Sami smo mnenja, da bi lahko z samo odstranitvijo optične enote Apple še malo počakal. Še nedolgo nazaj smo tarnali, da bi si v njem želeli enote Blu-ray. Koneckoncev še niso vsa gospodinjstva na svetu pohitrena z optično povezavo.

Končna razsodba

Mac mini je, vsaj za tiste, ki se šele predajajo Applu in njegovim všečnim in dovršenim izdelkom, tista prva in najcenejša izbira na katero naletijo v jabolčni štacuni.

Kar pa zna za sabo potegniti nekatere druge stroške (monitor + periferijo, a le, če želite imeti vse v istem minimalističnem stilu). Vsekakor ga je težko priporočiti nekomu, ki nima dobre povezave v svet, kot ga je težko priporočiti tudi tistim, ki si želijo svoj PC spremeniti v HTPC. Na voljo je kajpak veliko precej cenejših tonamenskih rešitev, kot sta na primer Boxee Box in Xtreamer Ultra (pod pogojem, da doma že imate pc).

Po drugi strani pa gre za skrajno všečno napravo, ki je po novem zaradi posodobitev (še posebej izpostavimo hiter novi Sandy Bridge - Intel Core i5), ki jih je bila deležna, sposobna prebaviti prenekatero opravilo. Zato si ga v naših očeh predstavljamo raje kot aktivneža, ki se dobro počuti v veliko vlogah (med delom, igranjem, predvajanju filmov HD), a v prav nobeni izmed njih ne želi preveč izstopati. Veseli ga boste tako študentje in pisarniški molji, kot ljubitelji njegovega zabavljaškega značaja.

HVALIMO

• nov nabor procesorjev Sandy Bridge
• je močnejši in urnejši v vseh pogledih
• odličen minimalističen design
• Thunderbolt

GRAJAMO

• brez optične enote
• brez miške in tipkovnice v paketu
• prenatiščanost vhodov USB na zadnji plati