Aluminijasti "unibody" Apple MacBook Pro-ji so na trgu že leto in pol, tako da se v podrobnosti ne bomo spuščali. Raje poglejmo kakšne novosti je prinesla letošnja osvežitev linije MacBook Pro.

Novosti 2010

Drsna ploščica oz. Trackpad (ki je letos izšla tudi kot samostojna vhodna naprava) z letom 2010 podpira inercijsko drsenje, ki ga večina pozna z vmesnikov pametnih telefonov in omogoča lažje drsenje po daljših seznamih. S prihodom procesorjev Core i7 so prenosniki dobili integrirano grafično enoto, ki pomaga osrednji grafični kartici. 15-inčni model se je zredil za nekaj gramov, pridobil pa je tudi na moči baterije, ki sedaj ob minimalni obremenitvi zadostuje za let čez lužo z vključenim ček-in in ček-outom na letališču (cca 13 ur).

Mišice

Hitri Core i7 (620M) ima zapečenega 4 MB L3 pomnilnika. Pomnilnik je 4 GB  DDR 3 (dva krat po 2 GB) in tik-taka pri 1066 MHz. Možna je nadgradnja na 8 GB, pri čemer je potrebno zamenjati obe rezini, ker ima prenosnik le dve reži. Druga ogrevalna naprava - grafična kartica - je iz zelenega tabora: nVidia GeForce GT 330M z 256 MB pomnilnika (na voljo je tudi dvojna doza), ki osvetljuje 15 inčni svetleči zaslon. Možno je naročiti tudi MacBook Proja z mat površino zaslona, česar bodo tisti, ki neradi vidijo svoj odsev v zaslonu računalnika.

Zavora, ups. trdi disk

Na voljo je 500 GB prostora, ki se vrtijo pri klasičnih 5.400 obratih (na voljo je tudi hitrejša različica pri 7.200 rpm).

Iz našega testnega videa (ki smo ga za naše Facebook fene objavili že pretekli teden) je zelo očitno razvidno, da je trdi disk ozko grlo sistema.

Za doplačilo 45 eur je možno dobiti disk z 7.200 obrati v minuti, za slabih 600 eur pa disk brez gibljivih delov - 265GB SSD. Slednji je relativno draga nadgradnja, zato se splača pobrskati po spletu za alternativne modele SSD diskov, ki se jih dobi že za polovico te cene. Z menjavo trdega diska ne boste kršili garancije, postopek pa tudi ni tako težak, da ga ne bi zmogel vsak povprečno pogumen računalničar. Tega scenarija smo se posluževali v uredništvu, ko smo nadgradili primerjalni MacBook Core2Duo.

Če primerjamo najcenejšo različico Core i5, ki stane 1766 eur in testno, ki stane 2166, je razlika v ceni že večja, kot bi odšteli za SSD disk, tako da je vprašanje samo, koliko vam pomeni velikost diska. Če to ne bo edini računalnik v družini ali če podatke tako ali tako hranite na drugih medijih, potem je denar pametneje vložiti v boljši trdi disk. Testni MacBook ima vgrajen 64GB SSD disk in do sedaj še nismo opazili, da bi za sistem in redno delo potrebovali kaj več.

Občutek za volanom

Rokovanja z Apple napravami se je jasno potrebno privaditi. Še bolj to velja za dolgoletne PC-jaše, ki bodo v trenutku našli ducat nemogočih Apple posebnosti, od tega da je za znak afna potrebno stisniti tri tipke, da potrditev (enter) izbrano datoteko preimenuje in ne odpre in tako dalje.

A to niti ni bistveno, saj imajo vsake oči svojega malarja, sploh pa je na MacBook Proju moč najti ogromno prijetnih tehničnih rešitev, ki olajšajo vsakdanje delo z računalnikom. Recimo priklop napajanja z magnetnim vtičem.

Trackpad je naravnost izvrsten. Velika površina za drsenje po obeh koordinatah, več-prstne geste za povečevanje, obračanje, listanje... Kmalu se človek privadi tudi gumba, ki je skrit pod drsno ploščico.

Osvetljena tipkovnica je pričakovano odlična. Sicer zna koga zmotiti poseben razpored tipk (QWERTY), a za pravoverne računalničarje je to kvečjemu pozitivna sprememba v primerjavi s slovensko PC tipkovnico (QWERTZ). Programerji bodo veseli, da poševnica ni skrita na najbolj nemogoče mesto (shift-7), le pri izbiri miške (ki sicer ni priložena) bi svetovali, da se ozirate raje po kakem drugem proizvajalcu. Saj ne, da je Magic Mouse popolnoma zanič, a občutek pri rokovanju s sploščeno podganico le ni tako prepričljiv, a to je že druga zgodba.

Zaslon je bolj kontrasten kot v prvi različici unibody serije MacBook, predvsem se to opazi pri globljih temnih tonih in večjem kontrastu. Razlika je očitna.

Kljub temu, da se je malenkost povečala skupna teža (2,54 kg), je to še vedno lahek 15 inčar, kompaktna zunanjost pa tudi pripomore k lagodnejšemu transportu. Na ohišju pogrešamo kakšno gumijasto podlogo več, saj prenosnik na manj ravnih podlagah rad zdrsne.

Igre

Pri poganjanju Blizzardovega StarCraft 2 je sistem gladko tekel pri grafiki visoke ločljivosti (na voljo je bila le še ultimate stopnja, ki je sistem ni zmogel). Segrevanje je bilo v mejah normale (ni ravno za igranje v naročju, a sistem je preživel ure in ure bojev). Vidi se, da procesor ni od muh in da bo skupaj z grafiko še nekaj časa čisto dober igralni stroj.

Številke

V tabeli prilagamo primerjavo z namiznima iMacom in MacPro ter s prvo generacijo aluminijastih MacBook-ov.

Rdeči stolpec je moč procesorja in rama pri 64 bitnem testu, modri stolpec pri 32 bitnem testu, v ozadju pa je čas stiskanja testenega videa v kodek H.264.

Očitno pri Core i7 prenosniku za več denarja dobimo slabše preformanse, kot pri namiznem Core i5. Prenosnost pri Applu še vedno dobro (pre)plačamo. Naj vas ne zavede situacija iz sveta PC-jev, kjer so prenosniki že nekaj časa zelo ugoden nakup in pod črto (namiznik plus monitor) ponavadi tudi ugodnejši. Pri Mac-ih temu ni tako.

Zaključek

Ko se odločamo za nakup tehnične naprave, je edino merilo "kaj potrebujemo" v nasprotju s tem kar nam poskušajo podtakniti oglasi (in trgovci seveda), namreč, da je najdražja izbira tudi najboljša.

Pri Apple MacBook Pro Core i7 vprašanje še razširimo od zgolj izbiranja komponent na vprašanje: "Ali sploh potrebujete prenosnik?". Če se ne ozirate ravno po najnižji liniji Apple prenosnikov, so namizniki preformančno boljša izbira.

Osnovna različica Core i7 prenosnika (ki je tudi najdražja od treh opcij 15-inčnih MacBook Projev) ima res močan procesor, ki pa k celoti prispeva manj, kot če bi izbrali najšibkejšega in za razliko raje vzeli boljši (SSD) trdi disk (seveda ne tega, ki ga ponuja Apple).

Glede na to, da gre za prenosnik in ne namizni računalnik, smo tako ali tako že pri odločitvi zanj sprejeli določene kompromise. Mobilni procesor, manjši trdi diski, manjši zaslon ...

Ne glede na to, da so prenosniki danes v večini, se je potrebno vprašati, koliko prenosljivost dan danes sploh še šteje. Računalniki nas obdajajo praktično na vsakem koraku in zakaj ne bi raje kupili čistokrvni računalnik, ki nam pri enaki ceni ponuja več. Samo za primerjavo, testni MacBook Pro je 400 eur dražji od namiznega iMac-a. Slednji pa je za 20% hitrejši in ima 4 krat večjo delovno površino.

Seveda bo tudi ta prenosni mišičnjak našel svoje kupce. Recimo fotografe, ki so ves čas nekje na poti ali igračarske navdušence, ki so vpeti med domačim krajem in študijskim mestom. Tem bo še z najboljšim paketom dodatkov prepočasen. Čeprav bi grafičnim umetnikom svetovali, da si vseeno omislijo SSD disk, morda celo kot zamenjavo za optično enoto.

Tistim, ki skrbno preštevate kovance pa svetujemo, da si date naš graf testiranja pod vzglavnik in pred nakupom vso zadevo še malce prespite.

Pri prenosnikih je namreč tako, da za vsako malenkost, ki se nam pri namiznikih zdi smešna ali samoumevna (recimo dva inča večji zaslon) pač plačamo lepe denarce. Kaj vam pomeni več, prenosljivost ali surova moč pa veste samo vi sami.