Test: Samsung P7100 Galaxy Tab 10.1v
Samsung je prvo podjetje, ki se je z velikim Jabolkom s svojim Galaxy Tabom spustilo v boj za prevlado na trgu tabličnih računalnikov. In ta spopad (saj Galaxy Tab ni mogel ravno konkurirati iPadu) je pravkar prerasel v vojno, saj je na trg prišel desetpalčni predstavnik korejskih tabličnežev - Samsung Galaxy Tab 10.1.
Leto 2010 je, o tem čivkajo že vsi, nedvomno bilo v znamenju Applovega iPada. Samo v lanskem letu prodanih 15 milijonov teh naprav (do konca marca 2011 pa obeh generacij že 19 in pol milijonov) priča o tem, da bo moralo preteči še veliko časa, preden se bo našel nekdo, ki ga bo sposoben izriniti iz prestola. Ali pač? Vsaj v začetku leta 2011 smo zaenkrat lahko priča pohodu androidnih naprav, ki počasi, a vztrajno pridobivajo privržence med mahnjenci na dnevnosobno igračkanje in ogledovanje večpredstavnostnih vsebin. Prodajne številke kažejo seveda drugačno sliko, a mnenja smo, da bo letošnje leto pokazalo ali je iPad v boju za uporabnike dobil kakšnega resnega tekmeca. Pravzaprav smo prepričani, da je prvi že v naših rokah in da sliši na ime Samsung Galaxy Tab 10.1 (pravzaprav P7100 Galaxy Tab 10.1v), pri Si.mobilu pa ga dobite že za 170 evrov (in mesečnim stroškom naročnine, ki znaša 64 evrov).
Če sodimo po Motorolinem sicer odličnem Xoomu, zna biti pot posuta s trnjem. Motorola je pred kratkem objavila, da je po svetu od 24. februarja razposlala vsega 250.000 enot svojega tabličnega računalnika. Če smo malce zlobni, lahko rečemo, da je Xoom v primerjavi z Applovim iPadom 2 spodletel na celi črti. Apple je samo v prvem dnevu prodaje druge generacije iPada bil bogatejši za kupnino 300.000 primerkov ...
A Samsung se je očitno dobro priučil pravil igre največjih. Pričujočo tablico Samsung Galaxy Tab 10.1v je predstavil že februarja na letošnjem Mobile World Congressu 2011 v Barceloni, požel hvalospeve, potem pametno počakal, da je Apple na trg splavil svoj iPad 2 in končno najavil še tanjši in lažji model od jabolčne igračke, kar je odprlo usta tudi podjetju iz kalifornijskega Cupertina (podjetji se zadnje čase grdo gledata, nemara tudi zato, ker Apple v Samsungu vidi najnevarnejšega tekmeca). K beri tabličnih računalnikov (prejšnje leto splavljenemu 7-palčnežu in novemu 10-palčnežu) je dodal še 8,9-palčno različico Taba in tako v mahu pokril celoten spekter tovrstnih naprav. Obe stanjšani različici bosta predvidoma na voljo prihodnji mesec. Apple po drugi strani ne razmišlja o manjših iPadih. Še.
Dovolj bodi nakladanja: v rokah smo imeli prvega Samsungovega 10-palčneža (ekran 25,6 cm po diagonali), torej različico, ki sicer ni tanjša od iPada 2 in je za celi gram lažja (599g medtem ko iPad 2 vaga 600g), a se od tiste ne razlikuje v ničemer razen po zunanjosti. In po tem, da ni moč dobiti takšne s 64 gigabajti hrambenega prostora. A o tem med naštevanjem značilnosti.
Sladko satje
Samsung Galaxy Tab 10.1v je s svojimi merami 246.2 x 170.4 x 10.9 mm nedvomno vrhunska naprava, ki v nobenem trenutku ne deluje ceneno, kvečjemu je njen videz popolnoma prilagojen androidnemu operacijskemu sistemu Honeycomb (natančneje Android 3.0.1). Ta pa je končno spisan posebej za tablične naprave ter prilagojen zabavi&delu z njimi, za razliko od Androida 2.2 ali 'zmrznjenega jogurta' (Froyo), ki ga je Samsung lani na hitro stiščal v svoj 7-palčni model in čez poveznil svoj 'izboljšani' vmesnik TouchWiz.

Naprava je na hrbtu obdelana kot bi dejansko šlo za majhno satje, a ta značilnost je tudi drugotne narave: zelo dobro se oprime dlani in le s težavo vam bo kdaj zdrsnila iz rok (četudi izvajate stojo na glavi in imate potne dlani). Če bi bil Tab še kakšnih 100 gramov lažji, bi še pomislili, da je zadek napravljen iz ogljikovih vlaken.
Edina fizično prisotna gumba na napravi, oba pa se nahajata ob straneh, sta tisti za zaklep in za privijanje glasnosti. Ob gumbu za zaklep (ali fizično ugašanje naprave) se nahaja luknjica za slušalke, na vrhu desne strani pa se nahaja še reža za kartico SIM. Na obeh straneh se nahajata še stereo zvočnika.
Res je, naprava ni opremljena z režo za pomnilniške kartice, niti z microUSB, še manj pa z izhodom HDMI, kar ji štejemo v velik minus. Čemu je potemtakem namenjena, če ne žongliranju z večpredstavnostjo?
Ležeč na trebuhu P7100 razkrije zadnjo plat s kamero z 8MP, sposobnostjo samodejnega ostrenja in bliskavico LED na zadnji plati.
Drobovje
Srce naprave predstavlja dvojedrni procesor NVIDIA Tegra 2. Vsako izmed jeder tiktaka s hitrostjo enega gigaherca, posledica tega pa je hitrost delovanja naprave, ki je tisti, ki ste že kdaj imeli v rokah kakšnega tabličneža (še posebej kakšne eksotične androidne primerke za stotaka ali dva, ki na papirju ponujajo enake lastnosti), pa tudi 7-palčni Galaxy Tab, nedvomno niste vajeni. V praksi se Galaxy Tab 10.1v med večopravilnostjo obnese še bolje kot iPad 2. Operacijski sistem Honeycomb in NVIDIA Tegra 2 očitno pašeta skupaj kot atej na mamko. Preklapljanje med aplikacijami je neverjetno hitro in tekoče, zdi se, kot da je naprava sposobna prebaviti vse, kar ji človek vrže za pod zob, naenkrat lahko imate brez težav odprtih več aplikacij in storitev. Procesorju dela družbo 1GB pomnilnika DDR2, kar je enkrat več kot je pomnilnika svojemu tabličnemu prvaku namenil Apple (v iPadu 2 tiči 512MB pomnilnika DDR2).
Samsung kaže okrcati zaradi manjkajoče reže za pomnilniške kartice. V pričujočem modelu je hrambenega prostora zgolj 16GB, od tega je uporabnih skoraj 2GB manj, ni pa ga moč razširiti. Epic fail. A kaj bi potem Korejcem še ostalo za prihodnje nadgradnje?

Ekran, vmesnik in uporabniška izkušnja
Pri Zevsu, ekran je res dober, ni pa AMOLED (je kapacitiven TFT). Ponaša se z ločljivostjo 1280x800 zaslonskih točk, kar je več kot jih ima iPad 2 (1024x768), posledica tega pa je ostra slika, ki jo je v notranjosti užitek gledati. Omenili pa smo že, da je na sončni svetlobi Galaxy Tab 10.1v pravzaprav velika muka uporabljati, razen, če želite, da vam med napenjanjem padejo oči iz jamic. Se pa zato v zavetju mehkega kavča toliko bolje obnese. Povrhu ne skrbite glede vidnega kota, za ekranom se z lahkoto drenja po več mulcev hkrati.

Po drugi strani pričakujte, da boste ekran čistili po vsaki uporabi, površina se namreč precej hitro zamaže, prstnih odtisov na njem se čez čas uporabe nabere toliko, da bi ob njih odkritju forenziki kar vriskali od veselja.
Najboljše šele sledi ... ob prvem stiku z napravo boste presenečeni kako hudičevo odzivna je. Vsak dotik ekrana je pribeležen v trenutku, da ne omenimo hitrega brskanja po namizju, menijih in knjižnicah. Občasno zamikanje kakšne animacije je, kot se je med testom izkazalo, prej posledica neučakanosti uporabnika kot nezmožnosti naprave, da bi zaznavala vse akrobacije prstov po ekranu.
Android 3.0.1 si na pričujočem modelu ni prislužil Samsungove preobleke s TouchWizom. Hvala najvišjim instancam! Honeycomba so pustili pri miru in prav je tako. Osnovno namizje je tako razdeljeno na pet zaslonov, na katere si lahko po mili volji namestite aplikacije ali storitve, preklapljanje med njimi pa je tako lahkotno kot je vleka prstov po ekranu.
Klasični pogled na namizje v zgornjem levem kotu ekrana ponuja brskanje po Googlu, v zgornjem desnem hiter skok na seznam nameščenih aplikacij ali dodajanje gradnikov (widgets), v spodnjem desnem pa tiči časomer s pokazateljem stanja/sranja baterije in pokazateljem moči povezave z omrežjem. Tudi ob pritiskanju na te ikone, se vam odprejo dodatne možnosti za nastavitve ali nadaljno prilagajanje naprave. Vedite da je moč Honeycomb precej prilagoditi svojim potrebam, kar je spet značilnost, ki je Applov iOS ne ponuja v zadostni meri.
Fizičnih tipk za skok nazaj na domači zaslon tole nima, namesto tega se v spodnjem levem kotu ekrana nahajajo trije gumbi za nazaj, domov in priklic stranske vrstice s prikazom odprtih aplikacij za hitro preklapljanje med njimi. Dobra lastnost vmesnika je ta, da med pritiskom na te gumbe naprava rahlo poskoči (zavibrira), s tem vam da vedeti, da ste dejansko pritiskali nanje.
Še bolje se Android 3.0.1 obnese med uporabo elektronske pošte. Googlove storitve - Google Search, Google Mail, Google Maps, Google Talk in You Tube - so seveda privzeto vključene in namestitev e-poštnih računov je neboleča, deluje presenetljivo dobro in prebavlja vse vrste sporočil (tudi požrešnih HTMLjev). Tudi število kontaktov, ki jih lahko shranite v napravo je pravzaprav neomejeno, uporabniški vmesnik pa je zelo lahko uporabljati. Pravzaprav si posebnih aplikacij za elektronsko pošto ali urejanje kontaktov skorajda ne bi smeli želeti.
Brskanje po spletu je še ena stvar, pri kateri naprava s Honeycombom izstopa. Podpora Flashu 10.3 pomeni, da boste le s težavo našli spletno stran, ki je Tab ni sposoben prebaviti. Applov iPad 2 seveda Flasha ne podpira, a glede na to, da je iPad 2 precej zmogljiva stvarca, eden izmed izgovorov Appla in Steva Jobsa pa je ob splavitvi prvega bil tudi ta, da Flash precej hitro požlampa sok iz baterije, nas zanima kakšen naj bi bil izgovor sedaj? Bomo podporo Flashu kmalu uzrli tudi na iPadu? Že nekaj časa se precej šušlja o tem, Adobe je celo obelodanil način, s katerim lahko vsebino Flash s pomočjo HTML5 predvaja tudi na napravah z iOS.
No, brkljanje po spletnih straneh ni brez svojih težav. Med nalaganjem strani, bogatih s Flashem, prihaja do zatikanja, tudi vmesnega ponovnega nalaganja med 'skrolanjem' po strani. A ne glede na vse, dela.
Za kontakt s svetovnim spletom sta na voljo mobilna povezava prek HSPA+ (HSDPA do 21 MB na sekundo in HSUPA do 5,76 MB/s) in brezžična povezava WiFi prek standardov a/b/g in kajpak n.

Bera formatov, ki jih naprava s Honeycombom podpira je poštena. Podprti audio formati so tako: MP3, AAC, AAC+, eAAC+, OGG, MIDI in AMD-NB/WB, med video formati pa P7100 prebavlja MPEG4, H263 in H264, tako HD 720p kot HD 1080p. Bodite pa opozorjeni, da predvajanje videa najvišje ločljivosti dodobra izmolze baterijo.
Če komu ni dovolj, se še vedno lahko s pomočjo aplikacij in spuščanja pod pokrov dokoplje do podpore kupa drugih datotek. Pravzaprav je slednje kar nuja.
Že zgoraj omenjena zadnja kamera z 8MP, samodejnim ostrenjem in bliskavico LED je sposobna zajemanja videa HD 1080p, s 24 sličicami na sekundo, a večina se vas bo že znala zadovoljiti s fotografijami z ločljivostjo največ 3264x2448 zaslonskih točk. Snemanje pri najvišjih nastavitvah ima majhno hibo, posnetki namreč niso tako ostri, kot bi pričakovali (nemara je bolje, da privarčujete nekaj prostora in snemate raje pri nižjih nastavitvah). A še vedno je Galaxy Tabova kamera precej, precej in še enkrat precej boljša od tiste na iPadu 2.
Za tiste, ki vam je podatek ušel ali pa padate na poceni oglaševalske štose ameriške tvrdke Apple -> iPad 2 ima kamero, sposobne zajemanja posnetkov z ločljivostjo 0,7MP (največ 0,92MP, če je res drugačna od tiste na iPod Touchu)!!!!!!!! Apple je torej v 'najboljši' tablični računalnik na trgu vgradil senzor s kakršnim so se ponašali prvi digitalni kompaktni fotoaparati pred več kot petnajstimi leti!!!!!!!!!!! Ni kaj, hip naprava.
Res škoda, da Samsung Galaxy Tab 10.1v ni opremljen s HDMIjem, s katerim bi zajete statične&gibljive posnetke neboleče predvajali na domačem HDTVju. Med fotografiranjem je na voljo tudi digitalno približevanje (8x), a verjetno vam ni potrebno posebej govoriti, da, v primeru približevanja scene z digitalnim zoomom, pride do izdatnega poslabšanja slike. Bo pa za prvo silo kar dober.
Sprednja kamera se po drugi strani hvalisa z ločljivostjo 2MP, namenjena pa je video-čebljanju in samovšečnemu zajemanju 'bednih njušk' uporabnikov.

Končna razsodba
Samsung P7100 Galaxy Tab 10.1v je prvi predstavnik tabličnih računalnikov iz Androidnega tabora, ki se lahko postavi ob bok Applovemu iPadu in ki se mu v njegovi družbi ni potrebno pogrezniti v zemljo od sramu. Naprava je všečna na pogled, prijetna na otip in res hitra med izvajanjem večopravilnosti, pa tudi v marsikaterem drugem pogledu pusti iPada za sabo (kamera, ločljivost ekrana, . Trenutno največja hiba (ne samo pričujočega Taba, temveč vseh androidnežev, ki prihajajo na trg) pa je prav Android Market, ki krevslja kot gobavec za jabolčnim App Store. Razdrobljenost androidnih naprav trenutno ne more parirati Applovemu poslovnemu modelu, ki podjetju omogoča, da se osredotoča zgolj na dve napravi z iOS (iPhone in iPad) in tako pili uporabniško izkušnjo do potankosti. A ko se bo enkrat vzdignilo še število kakovostnih aplikacij v njem (ali sploh aplikacij za tablične androidneže), se zna stanje hitro spremeniti. Ali se bo to zgodilo že letos, no, to je pa že povsem druga zgodba. Če le ne bodo mali zeleni v želji, da prevladajo nad svetom, pričeli požirati drug drugega.
ZA
- svetlobno hiter Honeycomb
- večopravilnost kot se šika
- všečna oblika
- nadmočen hardver
- rogljata zadnja plat za lažji oprijem
PROTI
- zatikanje spletnih strani
- brez microUSB in HDMI
- ni reže za pomnilniške kartice
- Android Market
- besedilo: Tomaž Kotnik
- foto: Tomaž Kotnik
- Opremo nam je posodilo podjetje Si.mobil




















































