Protesti proti sporazumu ACTA upravičeni, razlogi za nasprotovanje gnili
Tudi Slovenija se pridružuje mednarodnim protestom proti sporazumu ACTA, ki so ga med drugim že ratificirale članice EU. Kampanja okoli njegove zavrnitve je pestra, težke besede pa ne padajo samo na sporazum in tiste, ki so ga podpisali, temveč tudi na protestnike in njihovo površno razlago vsebine.
Po vzoru tujih protestov, je slovensko sobotno zborovanje vzklilo na družbenem omrežju Facebook. Protest "STOP ACTA / protest proti ACTI tudi v Sloveniji" se bo odvil v Ljubljani na Kongresnem trgu. Organizatorji navajajo nekaj glavnih kritik sporazuma ACTA:
- pogajanja so se odvijala stran od oči javnosti
- sporazum ogroža osnovne človekove pravice, kot je pravica do svobode izražanja
- vdor v zasebnost posameznika
- internetni ponudniki pod ACTA postanejo odgovorni za VSE aktivnosti njihovih uporabnikov
Boj proti internetnemu piratstvu
»Dajte pošteno povedat: "Hočemo zastonj glasbo, filme in programe". #ACTA Ne pa se za neke človekove pravice skrivat.« je zapisal na tviterju dr. Žiga Turk.
V ZDA je agresivna kampanja že odnesla domači akt boja proti internetnemu piratstvu SOPA. Mednarodno sorodni sporazum ACTA mnogi vidijo, kot produkt zunanje politike ZDA, ki želi trgovinsko politiko uveljaviti tudi izven svojih meja. ACTA je bila ratificirana lansko jesen na Japonskem, čemur je sledila manjša blamaža slovenske veleposlanice, ki "ni vedela kaj podpisuje".
Proti sporazumu ACTA iz načelnih razlogov
Nasprotniki sporazuma priznavajo, da v ACTA ni konkretnih ukrepov ali določil, ki bi bile sporne, ampak sam sporazum odpira vrata za preprečevanje dostopa javnosti do informacij brez možnosti ugovora oz. pritožbe.
Neelie Kroes: neupravičeni anti-ACTA protesti
Podpredsednica komisije za informacijsko družbo (Digital Agenda) Neelie Kroes svari pred prehitrim obtoževanjem podpisa sporazuma ACTA s stran članic EU. Svoboščine so pomembne, a prav tako je pomembno da je debata okoli sporazuma korektna in temelječa na dejstvih. Vsakršno zavajujoče ali napačno interpretiranje ni v interesu nikogar.
Neelie Kroes (@NeelieKroesEU): "ACTA ne omejuje pravic. Pomembno je, da ljudje razumejo vsa dejstva. Nič se ne bo spremenilo za uporabnike interneta v EU." Ter dodaja: "Obljubila sem popravke sporazuma ACTA in po mnogih sestankih in usklajevanjih sporazum dejansko je popravljen."
dr. Žiga Turk: ni moj namen zagovarjati ACTE - oglašam se zgolj zato, ker so argumenti tistih, ki nasprotujejo gnili
Do 25 stranskega gradiva sporazuma ACTA je Turk na svojem blogu (Ad ACTA: Uporniki brez razloga 2.0) zavzel pozitivno stališče. Podobno kot Neelie, tudi Turk pravi, da se ne bo nič spremenilo: "Ne zahteva sprememb zakonov. EU se eksplicitno zavezuje, da zakonodaje ne bo spreminjala."
Dodaja da se bo boril za ohranitev svoboščin: "Če bi pa vendar bili kakšni apetiti, bom po svojih močeh odločno nasprotoval zakonskim rešitvam, ki bi:
- brez naloga sodišča dovoljevale spremljanje internetnega prometa podjetij ali posameznikov;
- ponudnikom internetnih storitev nalagala odgovornost za dejanja njihovih strank;
- brez naloga sodišča ponudnikom internetnih storitev nalagala, da preprečijo dostop do storitev ali vsebin."
Kljub načeloma pozitivnem stališču pa je Turka na tviterju zaskrbela usoda dostopa do alternativne tržnice aplikacij na Applovih mobilnikih Cydia.
Kot pravi dr. Žiga Turk, je "težko izkopat kak dokument, ki podpira [sporazum] ACTA" in tudi tisti, ki obstajajo niso natančni glede dejstev ampak bolj propagandno gradivo.
Nataša Pirc Musar: nekaj zakonov bo potrebno spremeniti
Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je malce bolj skeptična od podkomisarke Kroes in Žige Turka: "Osebno menim, da bo treba spremeniti nekaj zakonov, da bomo zadostili vsem zahtevam #ACTA, čeprav trdijo, da ne." Ter dodaja: " O #ACTA ima @zzTurk v mnogočem prav,sem prebrala njegov blog. A naša zakonodaja ne omogoča vsega, kar zahteva ACTA."
Pirc Musar: potrebno bo spremeniti Zakon o elektronskih komunikacijah
@nmusar: "Za SLO bodo problem civilni postopki, ki jih #ACTA zahteva. Za potrebe teh pri nas iz data retention baze ni možno pridobiti identifikacije uporabnika določene IP številke. Za kaj takšnega bi morali popraviti Zekom."
Kaj torej prinaša ACTA
O sporazumu je bilo zadnje dni napisano mnogo. Že mnenje naše vlade obsega kar nekaj strani. Glede na množico različnih razlag istega teksta zato ni težko podpreti protestnike v tem smislu, da je potrebno razčistiti, kaj ACTA v resnici prinaša. Po drugi strani pa bi si želeli manj prehitrega sklepanja in, kot pravi Neelie, več utemeljene debate.
Nekaj nadaljnjega kratkega branja pa tudi v vprašanjih in odogovrih glede ACTA na straneh EDRI.
