Connect.si

Raziskava o uporabi in obvladovanju medijev (izvedel jo je raziskovalni inštitut GfK Austria ter vključuje odgovore 500 uporabnikov interneta iz vsake države) se je osredotočila na eno od najbolj perečih vprašanj v trenutni razpravi o družbenih spremembah, ki izhajajo iz aplikacij spleta 2.0. Informacijska in komunikacijska tehnologija imata velik vpliv na našo družbo še posebej skozi tako imenovano digitalno generacijo (mlade, rojene po letu 1980), ki so odrasli ob uporabi elektronskih naprav, kot sta mobilni telefon in računalnik, ter digitalnih medijev in sedaj postavljajo izzive, kot jih še ni bilo in ki jih je potrebno obravnavati.

Po besedah Hannesa Ametsreiterja, predsednika uprave skupine Telekom Austria Group, je glavni razlog za raziskavo prav ustvarjanje omrežne infrastrukture za aplikacije prihodnosti: "Želimo ponuditi celostne rešitve, prilagojene komunikacijskim potrebam naših uporabnikov. Zato moramo trende in razvoj odkriti že zelo zgodaj. Kot vodilni na tržišču in pri inovacijah s ponudbo izdelkov in storitev pomembno prispevamo k razvoju človeštva. Usmerjanje ljudi ter zagotavljanje njihove varnosti v nenehno spreminjajoči se družbi, ki jo poganja hiter tempo tehnologije, dojemamo kot sestavni del naše korporativne odgovornosti."

Raziskava v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem je potrdila, da uporabniki interneta dajejo velik pomen širokopasovnemu dostopu. Tako se 50 % uporabnikov v Avstriji brez internetnega dostopa počuti "odrezanih od zunanjega sveta" in ima občutek, da so njihove možnosti komunikacije omejene. Kar 65 % slovenskih in 80 % hrvaških uporabnikov se brez interneta počuti neprijetno. Aplikacije spleta 2.0 uporabniki dojemajo kot kredibilen in zanesljiv vir informacij - Wikipedia postaja nova televizija in nov časopis. To se odraža tudi v vrednostih, ki so jih pripisali tem platformam glede kredibilnosti (dosegajo več kot 50 %).

Mreženje s pomočjo platform družabnih medijev ter preverjanje teh spletnih strani večkrat dnevno je postalo nepogrešljivo za uporabnike mlajše od 19 let. Kar 85 % mlajših uporabnikov interneta v Avstriji uporablja Facebook, v Sloveniji je ta delež 90 % in na Hrvaškem neverjetnih 100 %.

Raziskava je pokazala, da so uporabniki družabnih medijskih platform, kot je Facebook, pogosto zelo nepazljivi glede varovanja svoje zasebnosti in pogosto - zaradi visoke kredibilnosti, ki jo pripisujejo takšnim spletnim stranem - brezpogojno dovolijo dostop do zelo zaupnih osebnih podatkov. Vendar pa med državami obstajajo razlike med vrsto zaupnih podatkov, ki so dostopni na spletu. Na Hrvaškem uporabniki nimajo nobenih zadržkov glede razkritja svojega polnega imena (67 %), fotografije (69 %) ali e-poštnega naslova (63 %). V Sloveniji po drugi strani uporabniki raje razkrijejo svoj poštni naslov (29 %) in telefonsko številko (20 %).  Zanimiv je tudi rezultat raziskave, ki je pokazal, da imajo uporabniki na splošno občutek, da je njihova zasebnost manj ogrožena kot zasebnost drugih. Tretjina avstrijskih in slovenskih uporabnikov interneta ter 50 % hrvaških sploh ni zaskrbljenih glede morebitnih kršitev zasebnosti. Dve tretjini posameznikov, vključenih v raziskavo, pa skrbi možnost, da bi bile osebne vsebine vzete iz konteksta.

Poleg tega imajo platforme spleta 2.0 po mnenju uporabnikov interneta, vključenih v raziskavo, možnost aktivirati ljudi za ali proti določenim vprašanjem in zato pripeljati do političnih sprememb, zahvaljujoč veliki količini informacij, ki je na voljo v zelo kratkem času in se je znatno povečala v zadnjih petih letih. Ljudje do pomembnih novic vedno pogosteje dostopajo prek novih medijev in prav spletni časopisi ter splet so na splošno usmerjeni k širjenju informacij, medtem ko sta televizija in radio predvsem vir zabave. Poleg tega naj bi imele platforme družabnih omrežij pozitivne učinke na osebne odnose, še posebej v krogu prijateljev, in izboljševala priložnosti za poklicno mreženje.

Raziskava je tudi pokazala, da sta internet in mobilni telefon tesno prepletena in spadata med najpomembnejše komunikacijske poti. Okrog 30 % avstrijskih in slovenskih uporabnikov do družabnih medijev dostopa prek svojih mobilnih telefonov, medtem ko je delež tistih, ki dostopajo do spleta na poti, med hrvaško internetno generacijo 40 %. Avstrijcem je za poslovne pogovore ljubša osebna komunikacija, Hrvati in Slovenci pa so v poslovnih odnosih nagnjeni k uporabi e-pošte in mobilnih telefonov.

Na osnovi rezultatov raziskave je Ametsreiter dodal: "Informacijske tehnologije imajo potencial, da privedejo do velikih družbenih sprememb in lahko aktivirajo posameznike, dajo splošni javnosti dostop do informacij in znanja (Wikipedia) in povezujejo ljudi ne glede na razlike v starosti in geografske meje."