Visoka ločljivost, vi in fotelj

Foto: lcd - Connect.si

Vprašanje že zdavnaj ni več, ali imeti HDTV ali ne. Visoka ločljivost si utira pot na naše zaslone in skrajni čas je, da premislite, s katero tehnologijo boste potegnili.

Dokazano je, da se trgovine s tovrstno robo največ televizorjev znebijo v času, ko se bliža ali evropsko ali svetovno nogometno prvenstvo. Ker bo letošnje kmalu tu, bomo poskušali odgovoriti na večno vprašanje dnevnosobnih uživačev v najbolj razširjeni igri na svetu. Kaj je bolje? Plazmatski ali LCD-televizor?

Preden začnete mahati z daljincem, naj vas opozorimo, da pri primerjanju teh tipov televizorjev pravzaprav primerjamo dve popolnoma različni tehnologiji, ki pa imata v svoji najboljši podobi enake značilnosti (kristalno čista slika, odlično prikazovanje barv na zaslonu pa tudi diagonale, ki segajo onkraj udobja vaše dnevne sobe).

Ste torej pripravljeni za nadgradnjo svoje zabave? Dobro, kajti televizorji, ki so sposobni predvajati visokoločljivostno vsebino, še nikoli niso bili bolj dostopni, tako kar zadeva ceno kot raznolikost modelov.

VEČNO VPRAŠANJE: KATERA TEHNOLOGIJA JE PRAVA?

Tehnologija LCD je najbolj razširjena in raznovrstna. Modeli, ki so kupcem na voljo, zadovoljijo vse potrebe še tako zahtevnih kupcev. No, plazme so po drugi strani osredotočene na večje modele, ko se diagonale razpotegnejo na 50 palcev ali več. Temu primerno se giblje tudi njihova cena.

LCD-zaslon, če posplošimo, odbija manj svetlobe in prikazana slika je svetlejša, zato je primernejši za prostore, kjer je več oken in svetlobe. Po drugi strani plazme res porabijo več energije, a gledati sliko na velikem plazmatskem zaslonu je pač užitek. Predvajana slika je manj zasičena in manj je izgube kontrasta pri gledanju iz širšega kota. Opozarjamo pa vas, da plazmatski zasloni niso primerni za gledanje v svetlih prostorih, za svoje opevano nepremagljivo prikazovanje črnin potrebujejo zatemnjen ambient, so pa odlični pri prikazovanju gibljivih slik in s hitrostjo osveževanja (kolikokrat na sekundo je slika na zaslonu osvežena, obarvana) nimajo težav (v nasprotju z LCD-zasloni, pri katerih morate biti pozorni na to, kolikšna je hitrost osveževanja, za karkoli počasnejšega od 100 Hz se raje sploh ne odločite, pa še tu bodite pripravljeni na učinek takoimenovanega 'ghostinga').

Pred nakupom televizorja se morate seveda vprašati, kakšni bodo ločljivost predvajanih vsebin (720 x 480, 960 x 576, 1280 x 720, 1440 x 20, 1920 x 1080 slikovnih točk), format slike (4 : 3, 16 : 9), kolorimetrija (PAL, NTSC, HDTV) in kako se slika na zaslonu prikazuje (prepleteno – 'interlaced' ali zaporedno – 'progressive'). Vedeti morate, kam v prostoru boste zaslon postavili, na katero steno pritrdili, pod kakšnim kotom gledali in koliko luči bo med gledanjem prižganih.

Pomemben je seveda kontrast (razlika med najsvetlejšo belo in najtemnejšo črno). Pri plazmatskih televizorjih vsaka točka na zaslonu predstavlja svoj lasten vir svetlobe, ki je neodvisen od preostalih. Zaradi te lastnosti se lahko osvetljujejo le tiste točke (lahko bi jih označili kot posamične mikroskopske fluorescentne žarnice, ujete v matrico), ki so potrebne: barviti in svetli predeli slike torej, posledično črnina pride bolj do izraza. Pri LCD-zaslonih pa je ta črnina odvisna od sposobnosti posameznih točk (celic, polnjenih s tekočimi kristali in ujetih v sendviču med dvema steklenima ploščama) pri neprepuščanju sijoče svetlobe iz ozadja.

Lastnosti, ki govorijo v prid enim ali drugim, je seveda še več, med njimi tudi tehnološki priboljški, s katerimi so naprave opremljene. Znajo se priključiti na internet ali domače omrežje, treba je upoštevati učinek staranja, nekateri omogočajo cel kup upravljalnih možnosti, vas zasipajo z elektronskimi sporočili, so opremljeni s senzorji, ki barve samodejno prilagajajo ambientu in svetlobi, medtem ko tudi glasnost predvajanih vsebin prilagajajo domačemu trušču.

Proizvajalcev je na trgu dovolj (Panasonic, Philips, Pioneer, Sony, LG in drugih), da vam bo nakup povzročal dodatne preglavice, a vseeno se pred nakupom osredotočite na vprašanje: kaj od takšnega televizorja sploh pričakujete? Odgovora na to, kateri je boljši, pravzaprav ni.

 

Brez trdih vratov in bolečih oči

Oglejte si spodnjo tabelo, v kateri je prikazana minimalna razdalja za gledanje televizije, če imate HDTV takšnih ali še večjih dimenzij.

VELIKOST ZASLONA         MINIMALNA RAZDALJA GLEDANJA

(po diagonali)                (pri ločljivosti HD 720 in 1080)

32 palcev                      1,8 m                    1,2 m

37 palcev                      2,15 m                 1,5 m

40 palcev                      2,45 m                 1,5 m

42 palcev                      2,45 m                 1,7 m

46 palcev                      2,75 m                 1,85 m

50 palcev                      3,05 m                 2,0 m

52 palcev                      3,05 m                 2,15 m

65 palcev                      4,0 m                    2,6 m

 

Pomembne značilnosti

Nekaj splošnih dejstev, ki vam bodo morda pomagala pri nakupu enega ali drugega modela.

KAKOVOST SLIKE

Prednost: plazma

PREDVAJANA LOČLJIVOST

Prednost: LCD

PREDVAJANJE HITREGA GIBANJA

Prednost: plazma

ŽIVLJENJSKA DOBA

Prednost: odvisno od proizvajalca, a oboji se dandanes hvalijo s 100.000 urami.

ZAPEČENOST SLIKE

Prednost: LCD, a plazma se izboljšuje

SVETILNOST

Prednost: plazma

PORABA ENERGIJE

Prednost: LCD

PREDVAJANJE VISOKE LOČLJIVOSTI

Prednost: LCD

CENA

Prednost: plazma, še posebej pri velikih zaslonih

Video

19. 03. 2010 ob 09:30

Vas zanima naša ocena mobilnika, računalnika, navigacije, fotoaparata ...?

Želite biti obveščeni o novostih na strani?

Naročite se na Connect e-zin

Zadnje novice

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljno uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri