Najhujša nočna mora je tista, ko se zdravstveni sistem neprestano spreminja, in to ravno takrat, ko enkrat na sto let potrebujem njihovo storitev. Pred kratim sem namreč zbolela in komaj v petek sem bila zdrava. Danes je torek in kljub temu nisem prijela nobenega odgovora po tem, ko sem včeraj preko elektronskega sporočila prosila za prekinitev bolniške odsotnosti. Seveda pa potrebujem bolniški list, da se mi lahko pripravi plača.
Na svojo tako imenovano nesrečo sem komaj danes zasledila, da z novim mesecem komunikacija preko elektronskega sporočila ni več možna, temveč le preko portala. Portal se pa lahko uporablja le z elektronskim podpisom. Ker mi je elektronski podpis pred kratkim potekel enostavno ne morem nič. Na srečo je še možno, da pridem osebno tja in sedaj nimam druge kakor pa, da jutri celo dopoldne ostanem v Ljubljani, dokler se uradne ure ne začnejo. Imela sem namen prespati v Ljubljani in zjutraj takoj priti domov, ker delo opravljam od doma. Na srečo niti ni tako pomembno, od kje opravljam delo, ker je takšno, da ga lahko opravljam od koderkoli, kjer je internet.
Na srečo se tako ali tako pripravljam na to, da bi sem in tja delo opravljala, od kod drugje, ker mi počasi primanjkuje motivacije za delo. Po eni strani je to brca, da končno začnem to, mi pa niti najmanj ne ustreza, da si nisem uspela tega splanirati na bolj miren način. Največjo težavo namreč vidim v tem, da ne vem, kam naj grem na zajtrk. Ker moram imeti posebno prehrano, je to lahko kar precej velik izziv. Ne bi se pa vozila na drugi konec Ljubljane samo zaradi zajtrka.
Comments closed